Jedro

Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni bil utemeljen, ker upnik v predlogu ni niti navedel, katero denarno terjatev želi zavarovati. Šele iz pritožbe je razbrati, da namerava upnik zahtevati od dolžnka vračilo tržne vrednosti svojega poslovnega deleža. Šele pritožbeno navajanje odločilnih dejstev je prepozno, saj pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost ugotovitev in odločitev prvostopnega sodišča glede na dejansko stanje ob času odločanja na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je s sklepom opr. št. III R 34/98-2 z dne 8.10.1998 izdalo začasno odredbo, s katero je Agenciji za plačilni promet naložilo, da na žiro računu dolžnika zadrži 1/6 zneskov, ki so jih in ki jih bodo kupci po prodajnih pogodbah za poslovne prostore v T... nakazovali na žiro račun dolžnika. Upniku je naložilo, da v 60-dneh po pravnomočnosti sklepa vloži tožbo.

Po dolžnikovem ugovoru je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 17.2.1999 sklenilo, da ugovoru ugodi in sklep o začasni odredbi razveljavi. Ugotovilo, da je bila začasna odredba predlagana in izdana v zavarovanje denarne terjatve, vendar pa upnik verjetnega obstoja kakšne denarne terjatve ni izkazal, prav tako pa ni izkazal nevarnosti, da bi zaradi dolžnikovega ravnanja bila uveljavitev kakšne upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena.

Proti temu sklepu se pritožuje upnik in smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je nepravilna ugotovitev sodišča, da iz upnikovih navedb ni jasen obstoj terjatve. Terjatve upnika do dolžnika so jasne in jih je upnik posredoval ostalim družbenikom s predlogom za prednostni odkup lastninskega deleža v podjetju D... d.o.o.. Družbeniki so na način, kot to določa societetna pogodba v 15. členu, tudi prejeli ponudbo družbenika, vendar odziva na ponudbo s strani družbenikov ni bilo nikakršnega. S to ponudbo je upnik izkazal namen, da iz družbe izstopi, ker se počuti oškodovanega. Sodišče je vzelo za verodostojen dokument vabilo na skupščino družbe z ne 15.10.1997 ter zapisnik skupščine z dne 29.10.1997. Oba dokumenta sta falsifikata, izdelana za potrebe te izvršilne zadeve. Upnik ni bil pravilno obveščen o sklicu skupščine. Upnik res ni izkazal razveljavitve sklepa o prodaji TPC, česar ni niti mogel, saj ni vedel za sklep o prodaji. Zanj je izvedel iz časopisa Delo, kot je bilo navedeno že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišče pravilno ugotavlja, da upnik lahko sodeluje pri dobičku družbe, vendar zanemarja dejstvo, da ni imel nikakršnega vpliva na oblikovanje le-tega, pač pa je že na razpravi navajal, da je za dobiček izvedel posredno preko DURS-a, ki je izpolnil vlogo za štipendijo upnikove hčerke J. K. Sodišče bi moralo iz navedenega sklepati, da se skupščin, izkazanih z vabiloma dne 4.11.1997 ter 29.12.1997, ni udeležil, ker ni imel možnosti zakonito ugovarjati dnevnemu redu.

Upnik zato predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje.

V odgovoru na pritožbo dolžnik navaja, da je odločitev sodišča, ki je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za blokado 1/5 sredstev, pravilna in predlaga zavrnitev upnikove pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Razlogi izpodbijanega sklepa so v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilni in jih upnik s svojimi pritožbenimi trditvami ni mogel ovreči. Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ki jo je predlagal upnik, mora upnik po določbah 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala in nadalje kot verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik v svojem predlogu in v svojih navedbah do izdaje izpodbijanega sklepa ni izkazal verjetnega obstoja denarne terjatve zoper dolžnika, ki naj bi jo zavaroval s to začasno odredbo. S takim zaključkom prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče v celoti strinja, pri čemer drži tudi nadaljnja ugotovitev, da upnik niti v predlogu za začasno odredbo niti v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa ni navedel, katero denarno terjatev do dolžnika uveljavlja oziroma bo uveljavljal, torej ni pojasnil, katera terjatev naj bi se z začasno odredbo sploh zavarovala. Vse upnikove trditve so šle v smeri proti prodaji posamičnih poslovnih prostorov v T..., ki je last dolžnika, upnik pa se je skliceval na svoje pravice družbenika in solastnika (do 1/5) dolžnika in na kršitev njegovih pravic na skupščini družbe, zaradi česar naj bi dolžnik samovoljno razpolagal z nepremičninami in tako oškodoval upnika. V dolžnikovih navedbah ni nobene trditve o tem, kakšno denarno terjatev in na kakšni podlagi naj bi uveljavljal proti dolžniku in še največ, kar je upnik navedel v zvezi z denarno terjatvijo, je bila njegova navedba na list. št. 9, da "sklep o izdaji začasne odredbe ne pomeni, da je upnik že upravičen do izplačila 1/5 kupnine za prodane poslovne prostore, temveč le, da se uveljavitev njegove terjatve, katere obstoj in višina se bo ugotavljala v pravdnem postopku, do pravnomočno končanega pravdnega postopka, ustrezno zavaruje". Iz navedenega je razvidno, da je tudi upniku jasno, da upnik kot 20 odstotni družbenik dolžnika ni upravičen do 1/5 kupnine za poslovne prostore, ki jih prodaja dolžnik in sploh so tovrstna izplačila družbenikom po 1. odst. 430. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) prepovedana. Družbeniki imajo pravico do deleža pri dobičku, ugotovljenem v letni bilanci (429. člen ZGD), vendar iz upnikovih navedb v predlogu in v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo nobene navedbe, da upnik želi zavarovati svoj delež pri dobičku dolžnika.

Šele v pritožbi upnik navaja, da so upnikove terjatve do dolžnika jasne in da je drugim družbenikom ponudil v prednostni odkup svoj poslovni delež dolžnika (in prilaga kopijo ponudbe - A/7), vendar odziva s strani družbenikov ni bilo nikakršnega. S to ponudbo je izkazal jasen namen, da iz družbe izstopi. Upnik v nadaljevanju pritožbe ne pojasni, katera naj bi bila njegova denarna terjatev do dolžnika, izhajajoča iz teh pritožbenih navedb, iz 436. in 437. člena ZGD pa je mogoče ugotoviti, da družbenik, ki s tožbo od družbe zahteva svoj izstop, lahko uveljavlja tudi vračilo tržne vrednosti svojega poslovnega deleža. Upnik torej v pritožbi svoje denarne terjatve še vedno ne opredeljuje, če pa jo je mogoče razumeti kot logično posledico ostalih pritožbenih navedb, je treba ugotoviti, da je v tej zadevi zavarovanja terjatve prepozna. Sodišče namreč presoja pogoje za začasno odredbo v času odločanja na prvi stopnji, kjer mora upnik izkazati obstoj ustreznih predpostavk. V predlogu za izdajo začasne odredbe bi torej moral upnik navesti, katero denarno terjatev želi zavarovati z začasno odredbo in izkazati verjetnost obstoja te terjatve in nevarnost, da bi bila uveljavitev te terjatve onemogočena ali otežena. S tem, ko upnik ni pravočasno navedel terjatve, je prvostopno sodišče lahko le ugotovilo odsotnost nujnih predpostavk za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče, ki presoja pravilnost ugotovitev prvostopnega sodišča glede na dejansko stanje ob času odločanja pa lahko zaključkom prvostopnega sodišča le pritrdi. Naknadno pritožbeno navajanje bistvenih dejstev je torej prepozno in ga ni mogoče upoštevati. V dejanskem pogledu in materialnopravno je torej izpodbijani sklep o razveljavitvi predhodno izdane začasne odredbe pravilen, pritožbene trditve pa neutemeljene.

Dodati je še, da vse okoliščine v zvezi s skupščino družbe in pravilnostjo vabil na skupščino niso prav nič odločilne v tej zadevi in so zato pritožbene trditve v tej smeri brezpredmetne, saj gre za zavarovanje denarne terjatve, ne pa za zavarovanje nedenarne terjatve, ki bi jo morda upnik uveljavljal v zvezi z zahtevki za uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti sklepov skupščine.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih navedb in zaradi tega, ker ni bila ugotovljena nobena kršitev postopka, ki se upošteva po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.