Jedro

Zahteva o »natančnem in konkretnem« opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki omogoča opredelitev konkretnega pravnega vprašanja, ki naj bo predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji.

Opis različnih procesnih situacij ne omogoča opredelitve konkretnih pravnih vprašanj v zvezi z očitkom relativnih oziroma absolutnih bistvenih kršitev ZPP, izpostavljeni vprašanji pa sta preveč splošni, da bi se nanju dalo konkretno odgovoriti. Zato je treba šteti, da predlog ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu, v katerem se sklicuje na kršitev pravnega pravila s področja materialnega prava (med drugim), natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.

Zgolj navedba v predlogu, da je sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo določbe materialnega prava, brez navedbe izrecne določbe materialnega zakona, ki naj bi bila kršena, oziroma vsaj napotitve na ustrezne določbe materialnega prava, ki naj bi jih sodišče uporabilo nepravilno, ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2005/00642 z dne 24. 1. 2005 v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije zaradi relativnih in absolutnih bistvenih kršitev zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V predlogu je izpostavila: vprašanje pomena prekluzije v ponovljenem postopku na prvi stopnji po razveljavitveni sodbi višjega sodišča, in vprašanje zagotavljanja enakosti pravdnih strank pri odločanju o prekluziji novih trditev in novih dokazov ene in druge stranke v ponovljenem postopku.

3. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno opisati kršitve postopka. Ker tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o konkretnem pravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je zahteva o »natančnem in konkretnem« opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki omogoča opredelitev konkretnega pravnega vprašanja, ki naj bo predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji.

4. Temu kriteriju tožena stranka v obravnavanem primeru ni zadostila. Opis različnih procesnih situacij namreč ne omogoča opredelitve konkretnih pravnih vprašanj v zvezi z očitkom relativnih oziroma absolutnih bistvenih kršitev ZPP, izpostavljeni vprašanji pa sta preveč splošni, da bi se nanju dalo konkretno odgovoriti. Zato je treba šteti, da predlog ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

5. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu, v katerem se sklicuje na kršitev pravnega pravila s področja materialnega prava (med drugim), natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.

6. Zgolj navedba v predlogu, da je sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo določbe materialnega prava, brez navedbe izrecne določbe materialnega zakona, ki naj bi bila kršena, oziroma vsaj napotitve na ustrezne določbe materialnega prava, ki naj bi jih sodišče uporabilo nepravilno, ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP. Vrhovno sodišče je tako predlog za dopustitev revizije tudi v tem delu zavrglo na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP.