Jedro

Pri pravnih osebah je zastopanje bodisi skupno bodisi posamično. Če je ureditev materialnega prava takšna, da lahko zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tudi za procesna dejanja. Določitev skupnega zastopanja je edina dopustna omejitev, ki učinkuje tudi navzven, torej proti tretjim.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine v znesku 14.351.277,61 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilo stroškov pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da prisojeno odškodnino na prvi stopnji zniža za znesek 39.034,71 EUR (9.351.277,61 SIT).

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

5. Revizija ni dovoljena.

6. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma smeta pravdna dejanja v takšnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

7. Kdo je zakoniti zastopnik, je v vsakem primeru posebej razvidno iz zakonov, ki urejajo položaj posameznih pravnih oseb, in iz sodnega ali drugega registra, v katerega je vpisana pravna oseba.

8. Iz prvega odstavka 266. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS 42/06 z dne 19.4.2006, v nadaljevanju ZGD–1) izhaja, da delniško družbo zastopa uprava, ki ima lahko enega ali več članov (drugi odstavek 265. člena ZGD-1). Ker ima toženka pravnoorganizacijsko obliko zavarovalniške delniške družbe, zanjo velja specialna določba 22. člena Zakona o zavarovalništvu (Ur. list RS št. 13-595/2000 z dne 17.2.2000, v nadaljevanju: ZZavar), ki pravi, da mora imeti uprava zavarovalniške delniške družbe najmanj dva člana.

9. Pri pravnih osebah je zastopanje bodisi skupno bodisi posamično. Če je ureditev materialnega prava takšna, da lahko zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tudi za procesna dejanja.(1) Določitev skupnega zastopanja je edina dopustna omejitev, ki učinkuje tudi navzven, torej proti tretjim.

10. Pri upravi, ki ima več članov, ZGD-1 izhaja iz predpostavke, da zastopajo družbo vsi skupaj (kolektivno). Takšno predpostavko pa lahko ovrže statut z določitvijo drugačnega načina zastopanja oziroma drugačnega položaja posameznih članov uprave (drugi in četrti odstavek 266. člena ZGD-1). Smiselno enako izhaja tudi iz 22. člena ZZavar, ki pravi, da člani uprave zavarovalno delniško družbo zastopajo in predstavljajo skupaj, pri čemer nobeden izmed članov uprave oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje zavarovalne delniške družbe za celoten obseg poslov iz dejavnosti zavarovanja.

11. Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Pri tem mora upoštevati predvsem podatke iz ustreznega registra, kot tudi morebitna predložena dokazila.(2) V konkretnem primeru je sodišče toženko pozvalo k predložitvi pooblastila za vloženo revizijo (prvi odstavek 81. člena ZPP). Toženka je predložila zgolj kopijo rednega izpiska iz sodnega registra (priloga B7), iz katerega je razvidno, da je podpisnik revizije član uprave. Hkrati pa iz kopije ne izhaja, da bi bil podpisnik revizije upravičen toženko zastopati posamično, zaradi česar velja domneva skupnega zastopanja.(3) Glede na to, da je torej podpisnik revizije omejen s skupnim zastopanjem, revizijo pa je podpisal in vložil sam, njegovo pravdno dejanje (vložitev revizije) ni upoštevno.

12. Ne glede na to pa podpisnik revizije – član uprave ni niti med postopkom niti v sami reviziji zatrjeval oziroma izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po ustaljeni sodni praksi(4) sodišče revizijo, ki jo je vložila stranka sama oziroma njen zakoniti zastopnik, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zavrže. To stori brez dodatnega pozivanja na predložitev dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru revidentko k predložitvi dokazila pozvalo in ga je ta naknadno tudi predložila, revizijsko sodišče tega ne more in ne sme upoštevati, saj bi na ta način vzpostavilo neenako obravnavanje v razmerju do primerov, ko sodišče prve stopnje navedenega (pravilno) ni storilo.

13. Taka revizija je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato je je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Tako Galič v Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 341. Op. št. (2): To pa ne pomeni, da je breme, da opravlja poizvedbe (npr. vpogled v matično knjigo ali sodni register) na sodišču, ampak lahko od stranke zahteva, naj predloži dokazila o svojem statusu zakonitega zastopnika (overjeni izpisek iz matične knjige ali sodnega registra). Seveda ni ovire, da se sodišče tudi samostojno prepriča o položaju zakonitega zastopnika (Galič, Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 347).

Op. št. (3): V poslovnem registru RS (Ajpes) pa celo jasno piše, da je podpisnik revizije upravičen družbo zastopati skupno (vpogled sodišča na dan 10.11.2009).

Op. št. (4): Pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26.6.2002, Pravna mnenja 1/2002, str. 21, in številni judikati (II Ips 153/2008 , II Ips 876/2007, II Ips 965/2007, II Ips 219/2009, II Ips 876/2009, II Ips 219/2009 itd.).