Up-246/97

5.11.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Š. P. z R. na K. na seji senata dne 5. novembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba Š. P. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 640/95 z dne 22.5.1997, sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 315/94 z dne 14.3.1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Slovenj Gradcu, št. P 411/93 z dne 15.12.1993 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik izpodbija sodbe, na podlagi katerih mu je zavrnjen zahtevek za razvezo uresničene (ustne) pogodbe o zamenjavi stanovanja ter za plačilo odškodnine. O pogodbi je revizijsko sodišče ugotovilo, da gre za inominatni kontrakt, na podlagi katerega pa sta nastali novi najemni razmerji med strankama in njunima stanodajalcema, in tožnik - zdaj pritožnik - ne more posegati v najemno razmerje med nasprotno stranko in njenim stanodajalcem. Odškodninski zahtevek pa je bil vsebinsko vezan na posledice razveze pogodbe.

2.Pritožnik očita sodbam, da so v njih odločilna dejstva nejasna in v medsebojnem nasprotju; da sodišča niso izvajala pomembnih dokazov ali pa jih niso prav "uporabljala", in da tudi "ni bil pravilno razumljen" njegov tožbeni zahtevek; zaradi vsega tega pa da mu je bila kršena pravica do enakega (sodnega) varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v primeru izpodbijanja sodnih odločb konkretizacija pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Smiselno predlaga razveljavitev sodb.

3.Ne glede na pavšalnost pritožnikovih očitkov Ustavno sodišče predvsem ugotavlja, da pritožnik v ustavni pritožbi ne more uveljavljati nepravilnosti v uporabi procesnega prava na prvih dveh stopnjah sojenja, ker tega ni storil v reviziji. Pogoj iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču namreč ne velja le za posamičen akt v celoti, temveč tudi za posamezno kršitev, zatrjevano v ustavni pritožbi: če je pritožnik ni izpodbijal v pravnih sredstvih, ki so mu bila na voljo, je tudi v ustavni pritožbi ne more več. Očitek o nejasnosti razlogov in o nasprotju med izrekom in razlogi bi torej lahko veljal le za revizijsko sodbo, tak očitek pa ni le preveč splošen, temveč je po presoji Ustavnega sodišča tudi očitno neutemeljen. Zgolj pritožnikova nezadovoljnost z izidom pravde pa ni argument za utemeljenost pritožbe, zato le-te ni bilo mogoče sprejeti.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude