Jedro

Ena od ključnih nalog države je, da otroke zaščiti pred vsakršnim nasiljem in jim zagotovi razvoj v varnem okolju. Zakon izrecno prepoveduje vsako telesno kaznovanje otrok. Vsaka oblika izkazovanja fizične ali psihične moči odrasle osebe nad otrokom kot vzgojne metode je nesprejemljiva in nedopustna, ker so posledice, ki jih utrpi ob tem otrok, nepopravljive za njegov nadaljnji razvoj. Dokazano namreč je, da vsako nasilje, tako telesno kot katerokoli drugo, škodljivo vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti. S telesno kaznijo se namreč vzgaja otroka v nesamozavestno odraslo osebo, ki bo kasneje v življenju zaradi privzgojenega vzorca vedenja v družini pogosteje tudi sam posegal po tepežu kot vzgojni metodi svojih otrok.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v odločitvi o zavrnitvi podrejenega predloga za izdajo začasne odredbe oziroma glede omejitve stikov na način, da se ti izvajajo v prisotnosti ter pod nadzorom strokovnih delavcev centra za socialno delo ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu (zoper odločitev o primarnem predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma predlogu za odvzem stikov nasprotnega udeleženca z mladoletnim sinom) se pritožba zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe, da se nasprotnemu udeležencu odvzamejo stiki z mladoletnim sinom A. A. Zavrnilo je tudi njen podrejeni predlog, da se stiki udeležencev z nasprotnim udeležencem omejijo na način, da se izvajajo v prisotnosti ter pod nadzorom strokovnih delavcev pristojnega centra za socialno delo vsak torek od 16. ure, ko A. konča šolsko varstvo, do 18. ure, ko oče sina pripelje domov k materi.

2. Predlagateljica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču primarno predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlagateljičinemu predlogu in izda začasno odredbo o odvzemu, podrejeno o omejitvi pravice do stikov, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da sta za izdajo začasne odredbe izpolnjena oba zakonska pogoja iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču prve stopnje očita, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja zgolj presoja predloga o odvzemu pravice do stikov, ne pa tudi o omejitvi pravice do stikov. Navaja, da je kakršnokoli fizično ali psihično nasilje staršev nad otroci nedopustno in nesprejemljivo. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec nad sinom izvajal tako fizično kot psihično nasilje. Nepravilen in neutemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da naj ne bi bilo izkazano, da je nasprotni udeleženec otroka žalil in poniževal, torej nad njim izvajal verbalno nasilje. Tudi iz mnenja CSD jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec sina poniževal, prav tako maminega partnerja in polbrata. Tudi izvajanje (le) fizičnega nasilja utemeljuje nujnost ukrepanja za zavarovanje otrokovih koristi za izdajo začasne odredbe. Vsako nasilje je namreč nedopustno in nesprejemljivo, tudi če gre "samo za klofutanje in frcanje". Navaja, da se boji, da se bo nasprotni udeleženec zaradi jeze, ki jo zaradi tega postopka sedaj še dodatno goji do predlagateljice in do mladoletnega sina, tudi v prihodnosti do sina obnašal enako oziroma še slabše. Navaja še, da je v vsem tem času nasprotni udeleženec sina kontaktiral zgolj enkrat preko SMS sporočila. Meni, da je v dani situaciji nujno potrebno stike očetu (vsaj začasno) odvzeti oziroma omejiti na izvajanje pod nadzorom tretje osebe, saj je takšna odločitev (vsaj trenutno) nujno potrebna z namenom umiritve zadeve in stabilizacije duševnega oziroma celotnega psihofizičnega stanja otroka.

3. Pritožba zoper predlagateljičin primarni predlog za odvzem stikov ni utemeljena, zoper odločitev o njenem podrejenem predlogu za omejitev stikov pa je utemeljena.

4. Pogoji za izdajo začasne odredbe v postopku izdaje odločbe o stikih so določeni v 272. členu ZIZ. Ta določa, da izda sodišče začasno odredbo, če izkaže upnik za verjeten obstoj svoje terjatve oziroma razlogov za ukinitev ali omejitev stikov, hkrati pa mora kot verjetno izkazati potrebnost izdaje odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. V sporih iz razmerij med starši in otroki je ta opredeljena z otrokovo koristjo. V določbi petega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) je določeno, kdaj stiki niso v otrokovo korist. To je takrat, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Čeprav ugoden psihičnofizični razvoj otroka terja stalno prisotnost obeh staršev v otrokovem življenju, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, lahko sodišče v prej omenjenem položaju pravico do stikov odvzame ali omeji.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je predlagateljica za verjeten izkazala prvi pogoj. Navedlo je, da zatrjevana stiska, ki naj bi jo doživljal mladoletni otrok udeležencev A. zaradi izvajanja stikov z očetom, pogojuje verjetno izkazanost njenega predloga. Hkrati pa je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da ni izpolnjen pogoj za nujen oziroma takojšen poseg v pravico do stikov še pred pravnomočnim končanjem postopka o glavni stvari. Takšen zaključek nedvomno velja glede predloga za odvzem stikov. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da si mladoletni A. kljub ravnanju očeta želi stikov z njim, da ga ima kljub vsemu rad, da ga ima za pomembno osebo v svojem življenju in želi nadaljevati odnos z njim, vendar ne na takšen način kot do sedaj. Pritrditi pa je treba pritožbenemu očitku, da prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijane odločitve ni izrecno obrazložilo svoje presoje o neutemeljenosti tudi podrejenega predloga oziroma predloga za omejitev stikov na način, da bi se ti izvajali v prisotnosti ter pod nadzorom strokovnih delavcev pristojnega centra za socialno delo (CSD).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na zaslišanju udeležencev ter mnenju CSD, izhaja, da je mld. A. na stikih pri nasprotnem udeležencu deležen nasilja. CSD v omenjenem mnenju ugotavlja, da so A. stisko povzročala očetova neustrezna ravnanja, kot so bile klofute, predvsem zaradi ocen v šoli, in da je nujno potrebno, da se v prihodnje izogne kakršnemukoli nasilju. Iz mnenju priloženega mnenja psihologinje izhaja, da je iz pripovedi dečka jasno razumeti, da ga je oče ob več priložnostih udaril, ga večkrat ustrahoval, da ga bo udaril, in besedno zmerjal njega in osebe, ki jih ima deček rad. Tudi nasprotni udeleženec sam je zaslišan priznal občasno "tleskanje" otroka oziroma "frcanje" otroka po ušesu. Sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da je otrok zaradi očetovega ravnanja v stiski in da si želi, da bi z njim ravnal drugače. Stik, ki je obremenjen s takšnim očetovim ravnanjem, pomeni za otroka psihično obremenitev, hkrati pa tudi ogroža njegov telesni in duševni razvoj.

7. Ena od ključnih nalog države je, da otroke zaščiti pred vsakršnim nasiljem1 in jim zagotovi razvoj v varnem okolju. Zakon izrecno prepoveduje vsako telesno kaznovanje otrok2. Vsaka oblika izkazovanja fizične ali psihične moči odrasle osebe nad otrokom kot vzgojne metode je nesprejemljiva in nedopustna, ker so posledice, ki jih utrpi ob tem otrok, nepopravljive za njegov nadaljnji razvoj. Dokazano namreč je, da vsako nasilje, tako telesno kot katerokoli drugo, škodljivo vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti. S telesno kaznijo se namreč vzgaja otroka v nesamozavestno odraslo osebo, ki bo kasneje v življenju zaradi privzgojenega vzorca vedenja v družini pogosteje tudi sam posegal po tepežu kot vzgojni metodi svojih otrok.3

8. Sodišče prve stopnje se do predlagateljičinega podrejenega predloga oziroma predloga do omejitve stikov, ki bi se izvrševali pod nadzorom CSD, ni opredelilo. Izpodbijana odločitev glede podrejenega predloga je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, in ob nekritičnosti nasprotnega udeleženca do svojega ravnanja, so po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjeni pogoji za omejitev stikov, kot se sedaj izvajajo po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 902/2015-IV z dne 3. 12. 20154. Pritožbeno sodišče nima pooblastila, da samo spremeni odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe in začasno odredbo samo izda, saj bi s tem nasprotnega udeleženca prikrajšalo za ugovor. V navedenem obsegu je bilo zato treba izpodbijano odločitev razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu (glede zavrnitve predloga za začasen odvzem stikov) pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter v tem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. O zahtevi za povrnitev stroškov tega pritožbenega postopka bo prvostopenjsko sodišče odločilo v sklepu, s katerim bo končalo postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu (drugi odstavek 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ZPND). 2 3.a člen ZPND. 3 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A), Poročevalec DZ, str. 22. 4 Z navedeno odločbo so stiki nasprotnega udeleženca z otrokom določeni ob torkih od 16. do 18. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure ter vsak drugi vikend od petka od 18. ure do nedelje do 19. ure.