Jedro

Kadar višje sodišče o utemeljenosti ugovora ne more presoditi, ker je treba razčistiti še kakšna dejanska vprašanja, takrat sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču, da vnovič odloči o ugovoru.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. I 1201/99-11 z dne 21.3.2000 ter sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Obrazložitev

Prvo sodišče je s sklepom dne 16.2.2000 delno ugodilo predlogu za izvršbo ter v korist upnikov dovolilo izvršbo (rubež plače) zaradi izterjave 236.170,00 SIT preživnine in stroškov izvršbe v višini 8.740,00 SIT ter v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina, ki dospe v plačilo vsakega 15 dne v mesecu, v znesku 20.320,00 SIT za mld. I. B. in v znesku po 15.240,00 SIT za A. B., od 1.1.2000 do 31.12.2000, z upoštevanjem povišanj s strani Centra za socialno delo. Zoper sklep je ugovarjal dolžnik. Prvo sodišče je s sklepom dne 21.3.2000 ugovoru dolžnika delno ugodilo za znesek 28.880,00 SIT in izvršbo v tem delu ustavilo ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. V ugovoru je dolžnik navajal, da je pregledal svojo dokumentacijo v zvezi s preživninskimi obveznostmi ter ob tem ugotovil, da je celotno obveznost poravnal ter da je celo v preplačilu. Pojasnjuje, koliko je v posameznih obdobjih plačal ter v povezavi s predlogom za izvršbo, ugotavlja, koliko je potemtakem preplačal v posameznih časovnih intervalih. Glede zavarovanja zahtevka, da se plačuje preživnina, pa navaja, da je tudi v januarju in februarju 2000 že plačal 103.946,00 SIT, poleg tega pa je sin I. od 1.1.2000 pri njem, zato se preživnina, ki bi jo morala mati plačevati za sina "poračuna" s tisto, ki bi jo moral on za hčer. V odgovoru na ugovor je zakonita zastopnica vztrajala pri plačilu 222.040,00 SIT. V pritožbi upnikov N. B. navaja, da je znesek 28.880,00 SIT upnikovega preplačila upoštevala že v predlogu za izvršbo ter zato še vedno vztraja pri izterjavi zneska 222.040,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Po izdaji sklepa o delni ugoditvi ugovoru pa se je pritožil tudi dolžnik. V vlogi navaja, da so stroški, ki so predmet obravnave, nastali, ko je bil sin pri njem. V zvezi s tem pojasnjuje, da je imel za to soglasje matere. Isto velja glede vseh aktivnosti, ki jih je sin imel v tem obdobju. Pritožnik "skrbnici" očita, da preživnine ne porablja za otroke, pač pa za plačevanje šolnine v zasebni šoli in za prispevke za izgradnjo te šole. Temu plačevanju dolžnik nasprotuje ter dodaja, da imamo dovolj kvalitetnih državnih šol. Dolžnik še navaja, da mati otroka vključuje v razne izvenšolske dejavnosti, za katere nima njegovega pristanka. Kot primer dolžnik navaja sodelovanje v programu zdravljenja pri psihiatru R. Tega pa pritožnik vidi tudi kot glavni razlog za razbitje njegove družine. V tistem obsegu, v katerem prvo sodišče ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugodilo, ga je štelo za neutemeljenega ter ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba in ugovor kot pritožba sta utemeljena. Upnika sta predlagala izvršbo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova - sodbe, s katero je bila določena preživninska obveznost. V ugovornem postopku se je izkazalo, da je dolžnik del svoje obveznosti poravnal, vendar pa iz postopka ni razvidno ne to, kolikšen znesek je dolžnik plačal, ne to, koliko je še dolžan, niti ni navedenega mogoče preizkusiti s primerjavo predloga za izvršbo in ugovornimi navedbami. Iz pritožbe upnikov pa po drugi strani izhaja, da je prvo sodišče napak razumelo odgovor na ugovor, saj je očitno štelo, da del ugovornih navedb upnika priznavata, iz pritožbe pa izhaja, da sicer priznavata preplačilo v višini 28.880,00 SIT, a v isti sapi dodajata, da sta to pri sestavi predloga za izvršbo tudi upoštevala. Pritožbeno sodišče ob povedanem ugotavlja, da so v tej zadevi sporna dejstva, na podlagi katerih naj bi terjatev prenehala po izvršljivosti sodne odločbe - izvršilnega naslova (ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V zvezi s pritožbo upnikov pa je sporno tudi to, ali je znesek 28.880,00 SIT zajet s predlogom za izvršbo ali ne. Pritožbeno sodišče zaradi spornih dejstev o utemeljenosti ugovora ne more presoditi, zato je bilo potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tej zadevi naj sodišče ob vnovičnem odločanju o ugovoru, razpiše narok, na katerem se bodo razrešila vsa sporna vprašanja. Ob tem pa je potrebno posebej poudariti, da je del dolžnikovih ugovornih navedb nedvomno neutemljen. V delu, ko zatrjuje, da je svoje obveznosti poravnal tudi tako, da je sinu kupoval dobrine oziroma mu plačeval storitve ter da je sin nekaj časa živel pri njem, je ugovor pravno neutemeljen. Takšne navedbe namreč ne predstavljajo dejstev, na podlagi katerih bi terjatev lahko prenehala. Določba 131. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je namreč jasna in nedvoumna: izvzemši dolžnost staršev, da morajo preživljati svoje mladoletne otroke, lahko tisti, ki je dolžan koga preživljati, sam izbere, ali mu bo plačeval določene zneske kot preživnino ali ga bo vzel k sebi na preživljanje ali pa mu bo priskrbel preživljanje na drugačen način. V obravnavani zadevi gre za preživninsko obveznost očeta do otrok, torej jo je dolžan izpolniti v denarju (edino oba starša se lahko sporazumeta drugače), saj se vse ostalo šteje za darilo.