Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Do ugovorne navedbe toženca, da ni zaznal, da bi prišlo do kakršnegakoli trka oziroma udarca in da zato ni šlo za pobeg s kraja nesreče, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne opredeli. Povzame le tožbene trditve, da toženec ni nudil osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju. Ker je tožnik tem trditvam nasprotoval že v ugovoru, sodišče prve stopnje ni smelo v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP šteti, da jih priznava. Šlo je za sporno dejstvo, ki terja opredelitev in dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijani sodbi ni. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati 1.823,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2019 dalje, 183,80 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2019 dalje ter v 8 dneh 344,99 EUR stroškov pravdnega postopka.
2. Zoper takšno sodbo toženec vlaga laično pritožbo, ker sodišče ni upoštevalo njegovih argumentov, kot jih navaja in jih je že navedel. Vztraja, da ni zapustil kraja nesreče, saj je med vozili prišlo le do rahlega dotika, ki ga ni zaznal in je zato nadaljeval z vožnjo, ni torej pobegnil s kraja nesreče in kot oškodovanec tudi ni imel motiva za to.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče lahko v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez naroka, če ugotovi: 1.) da med strankami ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe ter 2.) nobena od strank izvedbe naroka ni predlagala (1. odstavek 454. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) ali če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala (2. odstavek 454. člena ZPP).
5. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pojasnjuje, da je podana situacija iz 1. odstavka 454. člena ZPP, kar pa ne drži, saj je dejansko stanje med pravdnima strankama sporno - tožeča stranka trdi in dokazuje, da je toženec zapustil kraj nesreče in ni nudil osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, toženec pa1 trdi in dokazuje, da nesreče ni zaznal. V nadaljevanju obrazložitve sodišče prve stopnje sicer tudi pojasnjuje, da se je o pravno odločilnih dejstvih lahko prepričalo že na podlagi listinskih dokazov, a ne pojasni, glede katerih spornih dejstev to velja in zakaj.
6. Do ugovorne navedbe toženca2, da ni zaznal, da bi prišlo do kakršnegakoli trka oziroma udarca in da zato ni šlo za pobeg s kraja nesreče, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne opredeli. Povzame le tožbene trditve, da toženec ni nudil osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju. Ker je tožnik tem trditvam nasprotoval že v ugovoru (in v zvezi s tem predlagal izvedbo dokazov), sodišče prve stopnje ni smelo v skladu z 2. odstavkom 214. člena ZPP šteti, da jih priznava. Šlo je za sporno dejstvo3, ki terja opredelitev in dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijani sodbi ni. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
7. Višje sodišče je zato pritožbi v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti4,5, ne da bi poseglo v ustavno varovane pravice pravdnih strank; ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje pa ne bo povzročila kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje najprej presodi, ali je morda podana situacija iz 2. odstavka 454. člena ZPP in če bo menilo, da je, izda novo sodbo, v kateri se bo opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev. Če bo ugotovilo, da ni, pa opravi glavno obravnavo in po opravljenem naroku izda novo sodbo, v kateri se bo opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev.
PRAVNI POUK: Zoper sklep (o razveljavitvi) je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če se vloži pritožba po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.
8. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
1 V ugovoru, njegove kasnejše vloge sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker je ni predložil v zadostnem številu izvodov. 2 Ki jo ta ponavlja v pritožbi, ko izpostavlja, da njegovi argumenti niso bili upoštevani. 3 V zvezi s katerim sta obe pravdni stranki predlagali dokaze. 4 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče tudi ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov (prim. Aleš Galič, Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, Uradni list Slovenije, Ljubljana, 2017, stran 93). 5 Prim. sklep VS RS Cp 18/2019 v zvezi s sklepom VSL II Cp 1268/2018.