Jedro

Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s svojima kolegoma – tožečo in drugo toženo stranko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti, nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Tožeča stranka s tožbo z dne 19.5.2008 uveljavlja plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti.

Stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v A. predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, saj sta tožeča in druga tožena stranka sodnika tega sodišča. Predlog je utemeljen.

Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 – ur. p. b., 45/08). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da sta tožeča in druga tožena stranka sodnika Okrožnega sodišča v A. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s svojima kolegoma – tožečo in drugo toženo stranko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti, nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Celju.