- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Up 90/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:I.UP.90.2009 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko pritožbo v upravnem sporu vloži stranka sama ali njen pooblaščenec, če imata opravljen pravniški državni izpit.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks je tožeča stranka sama dne 13. 2. 2009 vložila pritožbo.
2. Pritožba ni dovoljena.
3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS in v odločbi U-I-69/2007-36 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/08) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo.
4. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. 5. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.
6. Ker je pritožnik sam po zakonitem zastopniku vložil pritožbo in ni ta niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Na podlagi 336. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
7. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.