Jedro

Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo, vsebovano v uvodoma navedeni sodbi in sklepu, je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ni dopustna izvršba s prodajo nepremičnin ID 000-73/2, kjer je vpisana lastninska pravica na A. A., ter podredni zahtevek na ugotovitev, da ni dopustna izvršba s prodajo nepremičnin ID 000 73, za katero je po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 395/2023 pri Geodetski upravi R Slovenije rezervirana nova parcelna številka 000-73/2, glede prodaje stavbe št. 01 v izmeri 100 m².

2.V pravočasni pritožbi tožnica uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnih predpisov. Navaja, da ni bilo nesporno ugotovljeno, da je šlo za fiktivno pogodbo, saj bi toženka pred izročitvijo posojila v znesku 50.000 EUR posojilojemalki gotovo preverila stanje parcel, ki so bile dane v zastavo kot garancija za prejeto posojilo. Toženka bi morala predložiti dokazilo, kdaj in kam je nakazala posojilo, ki ga je zatrjevala in za katerega ima opisano hipoteko. Poudarja, da je tožničin pokojni mož s pogodbo z dne 24. 2. 1997 kupil predmetno parcelo in je takoj po nakupu pričel z gradnjo hiše. Na parceli stoji stavba št. 01 v izmeri 100 m². Da sta to hišo gradila tožnica in njen pokojni mož, je potrdila priča B. B. C. C. je storila vse, da bi onemogočila pridobitev lastništva na sporni parceli A. A. in njegovi vdovi (tožnici) s tem, ko je fiktivno odtujila parcelo D. D., ta pa naprej E. E. V kolikor bi toženka ob sklepanju pogodbe ravnala skrbno, bi si ogledala parcelo in ugotovila, da na parcelah stoji tudi hiša, v kateri so ves čas živeli tožnica in njena številna družina. Pri tožnici se nikoli ni nihče oglasil in povpraševal, kako je s temi parcelami in hišo. Toženka ni mogla nikakor biti v dobri veri in bi bila za zaščito svojih interesov, predno je sklepala kakršne koli posle s E. E., dolžna vsaj pogledati stanje nepremičnine na terenu. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po 64. členu ZIZ1 je zahtevek na ugotovitev, da je izvršba nedopustna, utemeljen, če tožnik dokaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje.

5.Smisel tožbe na nedopustnost izvršbe je v tem, da tožnik ohrani tiste pravice, ki bi po opravljeni izvršbi ugasnile.2 Zato lahko s tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne pa obstoja same terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu.3

6.Dejanska podlaga tožničinega zahtevka so trditve o nedobrovernosti toženke v času pridobitve hipoteke na nepremičnini, na kateri stoji stavba št. 01. Ker se po 9. členu SPZ4 dobra vera domneva, je breme dokaza nedobrovernosti na tožnici.

7.Za odločitev v tej zadevi je temeljno vprašanje razrešitve kolizije nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene poplačilne (oziroma zastavne) pravice tožene stranke in v zemljiško knjigo nevknjižene lastninske pravice tožnice.

8.Ustavno sodišče je že v odločbi Up-128/03 z dne 6. 9. 2004 zavzelo stališče, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini.

9.Pritožbeno ni sporno, da je sedanja nepremičnina ID 000-73/2 v času, ko sta toženka in zemljiškoknjižna lastnica sklenili sporazum o zavarovanju denarne terjatve, predstavljala del nepremičnin s parc. št. 73 in 74, obe k.o. ..., s katerima je bila zavarovana denarna terjatev. Kakšne okoliščine, ki bi kazale na to, da E. E. ni tudi dejanska lastnica sporne nepremičnine, niso izhajale iz zemljiške knjige. Kako bi lahko toženka vedela za kakšne pritožbeno nakazane okoliščine ter zakaj bi morala na podlagi le-teh v zemljiškoknjižno lastništvo5 podvomiti, niti sama pritožba ne pojasnjuje. Poleg tega pa so bile s sporno nepremičnino že predhodno zavarovane druge denarne terjatve, kar je še dodaten razlog, zaradi katerega se je lahko toženka zanašala na zemljiškoknjižne podatke. Prvostopno sodišče je zato utemeljeno zaključilo, da dodatno preverjanje lastninskega stanja nepremičnine ni bilo potrebno.

10.Ker tožnica bremena dokaza nedobrovernosti toženke ni zmogla, ni dokazala, da ima na nepremičnini ID 000-73/2 pravico, ki izvršbo preprečuje. Izpodbijana prvostopna odločitev se zato izkaže za materialnopravno pravilno.

11.Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP6), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

12.Tožnica s pritožbo ni uspela. Zato ni upravičena do povrnitve stroškov, nastalih ji v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 51/1998 in nasl.

2Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-189/21-12 z dne 26. 5. 2022, 12. točka obrazložitve.

3Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 361/2008 z dne 15. 7. 2010, 7. točka obrazložitve.

4Stvarnopravni zakonik (SPZ), Uradni list RS, št. 87/2002 in nasl.

5Iz podatkov v zemljiški knjigi (pod prilogo B7) izhaja, da je bila na spornih zastavljenih nepremičninah (parc. št. 73 in 74, obe k.o. ...) lastninska pravica na E. E. vknjižena na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 4. 7. 1977.

6Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 64 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.