Jedro

Za začetek davčne izvršbe v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 obstaja veljaven izvršilni naslov, na podlagi katerega je prvostopni organ izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, ki se na podlagi 3. odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja v vseh vprašanjih postopka, ki niso urejena z ZDavP-2.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ na podlagi izvršljivega plačilnega naloga št. 12031704 z dne 20. 1. 2009 zoper tožnico začel davčno izvršbo dolžnega zneska globe v višini 80,00 EUR, ter stroškov davčne izvršbe v višini 20,86 EUR, tako da skupni dolg znaša 100,86 EUR. Izvršba se opravi z rubežem denarnih prejemkov. Na podlagi 57. člena in 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 03/07, 29/07 odl. US in 58/07 odl. US, v nadaljevanju Zakon o prekrških) je predlagatelj izvršbe poslal davčnemu organu predlog za prisilno izterjavo neplačane globe. Na podlagi 156. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 110/09, 1/10, 43/10 in 97/10, v nadaljevanju ZDavP-2) davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je v skladu s 1. odstavkom 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Ker tožnica v določenem roku ni poravnal globe, je davčni organ v skladu s 143. členom ZDavP-2 začel davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Način obračunavanja stroškov davčne izvršbe pa temelji na 152. členu ZDavP-2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil in v obrazložitvi navedel, da je Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana izdalo tožnici zaradi prekrška plačilni nalog št. 12031704 z dne 20. 1. 2009. Ker tožnica globe ni poravnala v predpisanem roku in višini je predlagatelj izvršbe podal prvostopnemu organu zahtevek za izterjavo. Citirani plačilni nalog je bil izdan na podlagi 57.b člena v zvezi z določbo 57. člena Zakona o prekrških, ki določa, da zoper plačilni nalog, izdan na podlagi 57. člena Zakona o prekrških, ki se izda zaradi kršitev predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu ima kršitelj pravico do ugovora v 8 dneh od vročitve plačilnega naloga. Če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in znesku, izrečeno globo prisilno izterja organ, ki je pristojen za izterjavo davkov. Na podlagi 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Davčni organ prične davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, ki mora vsebovati predpisane sestavine navedene v 151. členu ZDavP-2. V skladu s 1. odstavkom 144. člena ZDavP-2 je predmet davčne izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Na podlagi 1. odstavka 152. člena ZDavP-2 pa dolžnik plača tudi vse stroške davčne izvršbe. Stroški za izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke na podlagi 1. odstavka 66. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06) znašajo 20,86 EUR.

Drugostopni organ ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje vse sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Plačilni nalog, ki predstavlja izvršilni naslov je s strani predlagatelja izvršbe opremljen s potrdilom o izvršljivosti, kot je to določeno v 146. členu ZDavP-2. Tožnica je podala predlog za nadomestitev prisilne izterjave globe z delom v splošno korist, vendar sta njen predlog zavrnila tako Okrajno sodišče v Ljubljani, kot Višje sodišče v Ljubljani. Za začetek davčne izvršbe v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 obstaja veljaven izvršilni naslov, na podlagi katerega je prvostopni organ izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi 3. odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja v vseh vprašanjih postopka, ki niso urejena z ZDavP-2. Zato se ta okoliščina, v skladu s 1. odstavkom 169. člena ZUP, šteje za dokazano. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na tožničino nezmožnost plačila terjanega zneska, pa drugostopni organ pojasnjuje, da je prvostopni organ v izpodbijanem sklepu pravilno opozoril na omejitve izvršbe na denarne prejemke v skladu z določbo 160. člena ZDavP-2. Tožnici se tudi pojasni, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni možno izpodbijati samega izvršilnega naslova (5. odstavek 157. člena ZDavP-2). Davčni organ pa lahko v skladu s 155. členom ZDavP-2 s sklepom ustavi davčno izvršbo po uradni dolžnosti ali na zahtevo tožnice med drugim v primeru, če bi predlagatelj izvršbe umaknil zahtevo za izvršbo ali če bi bil pravnomočno odpravljen, spremenjen ali odpravljen izvršilni naslov.

Tožnica se z odločitvijo davčnih organov ne strinja in v tožbi navaja, da dejansko ni bilo ugotovljeno, na kateri površini je osebno vozilo parkirala. Prav tako ni jasno, ali je bilo to zemljišče v javni ali zasebni lasti. Prostor, na katerem je parkirala osebno vozilo ni bil urejen, niti v upravljanju Mestne občine Ljubljana. V dopolnitvi tožbe, ki jo je sodišče prejelo dne 7. 2. 2011 tožnica dodaja, da ni parkirala osebnega vozila na A., pač pa na ulici B., ki se križa z A.. Parkirala je na prostoru, ki ni niti zarisan kot parkirišče, niti ni razvidno, ali gre za privatno lastnino. Tudi druga osebna vozila še danes na tem mestu nemoteno parkirajo. Ni bilo izkazano, da je tožnica dne 18. 12. 2008 resnično parkirala svoje osebno vozilo na A. Vsebinsko tožnica predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je drugostopni organ je z odločbo z dne 18. 5. 2010 zavrnil pritožbo tožnice. Tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev prvostopne in drugostopne odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Dne 1. 1. 2007 je pričel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ki v 13. členu določa, da Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku ali v senatu, skladno z določbami tega zakona. Ker gre v predmetni zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje in so tako izpolnjeni pogoji iz 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1, je zato sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge zato se sodišče glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnica tako v pritožbenem postopku, kot tudi v postopku upravnega spora navaja vsebinske ugovore zoper plačilni nalog št. 12031704 z dne 20. 1. 2009 , ki ga je izdalo Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana zaradi prekrška. Med strankama tudi ni sporno, da tožnica izrečene globe z navedenim plačilnim nalogom ni poravnala v predpisanem roku. Tudi po presoji sodišča ima izpodbijani sklep vse elemente v skladu z določbo 151. člena ZDavP-2. Citiran plačilni nalog, ki predstavlja v predmetni zadevi izvršilni naslov, je tudi opremljen s potrdilom o izvršljivosti, v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2. Kot je tožnici pravilno pojasnil že drugostopni organ v obrazložitvi svoje odločbe na podlagi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Tako se tudi po presoji sodišča v izvršilnem postopku ne more presojati pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, izdanega v postopku o prekršku zoper tožnico. Tako vsebinskih ugovorov v zvezi s pravilnostjo plačilnega naloga št. 12031704 z dne 20. 1. 2009 , ki ga je izdalo Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana zaradi prekrška, sodišče ni presojalo.

Ker je izpodbijani sklep po presoji sodišča pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.