Jedro

V zadevi je sporna pravilnost točkovanja vloge tožeče stranke za sofinanciranje njenega projekta. Tožnica meni, da bi po dveh merilih morala dobiti najvišje predvideno število točk, po presoji sodišča pa je, glede na podatke v spisu, prejela ustrezno število točk. Glede predloga tožnice, naj sodišče razpiše obravnavo in poleg upoštevanja listin v spisu zasliši njenega direktorja, sodišče pripominja, da gre pri razpisnem postopku, kot je obravnavani, za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožnice, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato zadržana. Prvostopenjski organ v takem postopku ocenjuje vlogo prijavitelja skladno s pogoji razpisa. V teh pogojih pa ni predvidenega zaslišanja prič. Omenjenega dokaza pa tudi sicer tožnica v tožbi ni ustrezno opredelila v tem smislu, da bi pojasnila, kaj želi z zaslišanjem konkretno sploh dokazati. Sodišče zato njenemu predlogu za razpis obravnave ni sledilo, saj meni, da so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 (v nadaljevanju Javni razpis) sklenila, da vloge tožnice ne odobri. V obrazložitvi pojasnjuje, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme. Komisija je njeno vlogo ocenila ter pri tem upoštevala merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Skladno z merili je tožnica za svoj projekt pridobila 69 od 100 možnih točk. Ker je prag število točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, 80 ali več, vloge tožnice ni bilo mogoče odobriti. Njena vloga je bila ocenjena na podlagi sedmih meril, pri čemer ima vsako merilo ustrezno število podrazredov. V nadaljevanju podaja obrazložitev vseh doseženih točk pri merilu 1 „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi oziroma storitvami“ (15 točk), merilu 2 „Inovativnost v povezavi z operacijo“ (17 točk), merilu 3 „Vpliv operacije na konkurenčnost podjetij – povečanje dodane vrednosti na zaposlenega“ (10 točk), merilu 4 „Razvojni učinek operacije v gospodarsko manj razvitih regijah“ (7 točk), merilu 5 „Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ ( 0 točk), merilu 6 „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“ (10 točk) ter merilu 7 „Vpliv operacije na okolje“ (10 točk).

Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Meni, da je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešila bistveno kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja. Po njenem je bilo napačno ugotovljeno, da vlagatelj pri točkovanju merila št. 1 ne izpolnjuje pogojev za pridobitev vseh 25 točk. Poudarja, da je tako v prijavnem obrazcu vloge pod točko 3.1 vrsta tehnologije, kot tudi v poslovnem načrtu priloga št. 5 v vlogi javnega razpisa v poglavju št. 1.7.2 z naslovom Investicije, natančno opisala nov tehnološki proces ter priložila dokazila, ki izkazujejo nove rešitve v povezavi s tehnološkim procesom. Tožena stranka je pri tej točki tožnici dodelila le 15 točk in jo tako oškodovala za 10 točk. Napačno je bilo tudi ugotovljeno, da tožeča stranka pri točkovnem merilu št. 2 ne izpolnjuje pogojev za pridobitev vseh 20 točk, pač pa le 17. Tožena stranka ni upoštevala, da tožeča stranka uvaja tehnološke spremembe, ki omogočajo uvedbo novih proizvodov oziroma storitev, ki so rezultat lastnega razvoja. Tožnica je v prijavnem obrazcu svoje vloge kot tudi v poslovnem načrtu natančno opisala uvajanje tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda oziroma storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. V nadaljevanju povzema podatke iz poslovnega načrta ter poročilo o delu razvojne skupine v letu 2013 ter zaključi, da je tožena stranka tožečo neupravičeno oškodovala za skupno 13 točk. Sodišču zato predlaga, naj v tem upravnem sporu razpiše ustno obravnavo in na njej izvede dokaze, ki jih predlaga, to je zasliši direktorja tožeče stranke A.A., pogleda v sklep tožene stranke, v prijavni list tožnice oziroma upravni spis ter na podlagi slednjega v celoti odpravi sklep tožene stranke, pri čemer naj tožena stranka tožeči povrne tudi nastale stroške upravnega spora.

Tožena stranka v obširnem odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri svoji odločitvi. Poudarja, da je pri merilu 1. iz vloge tožeče stranke razvidno, da ne uvaja niti nove tehnološke linije, niti novih informacijskih rešitev. V izpostavljenih izsekih iz vloge tožeče stranke je jasno razvidno, da tožeča stranka poizkuša posamezna nepovezana stroja predstaviti kot tehnološko linijo. Tako iz prijavnega lista kot tudi iz poslovnega načrta je iz opisov razvidno, da podjetje uvaja dve posamezni novi tehnološki enoti. Slednje je razvidno tudi iz načrta postavitve opreme. Stružnica bo razporejena v kleti objekta, obdelovalni center pa v njegovem pritličju. Pri investiciji torej ne gre niti za novo tehnološko linijo, niti za povezano postrojene več strojev ali naprav. Tožeča stranka tako v vlogi kot tudi v tožbi tudi ne utemeljuje novih informacijskih rešitev, kot so npr. nakup računalniške strojne ali programske opreme, ki bi omogočala informacijsko nadgradnjo. V zvezi s tem ni predložila nobenih dokazil. Zato tožeča stranka tudi ni upravičena do višjega števila točk po merilu 1. Kar se tiče merila 2 je v obrazložitvi sklepa jasno razvidno, da tožeča stranka uvaja tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave izdelkov iz obstoječega programa različnih ohišij. Iz vloge je tudi razvidno, da so temeljite izboljšave, ki jih uvaja z operacijo, rezultat razvojne dejavnosti strank. V tožbi se tožeča stranka konkretno tudi ne opredeli do obrazložitve tožene stranke za dodelitev 17 točk pri spornem merilu. Nesporno je, da tožeča stranka že sedaj izdeluje različna ohišja po tehnologiji globokega vleka. Razvoj tehnologije globokega vleka pa je rezultat lastne razvojne dejavnosti, kar tožeča stranka poudarja v izpostavljenih poglavjih poslovnega načrta na straneh 51 do 70. Tožeča stranka v svoji vlogi tudi navaja, da bodo dodatni učinki uporabe nove tehnologije vidni na skrajšanju proizvodnega časa in optimizaciji proizvodnje. Investicija naj bi zagotovila potek proizvodnje z večjo natančnostjo, kar pomeni boljšo kvaliteto izdelkov. Tožena stranka pri tem ugotavlja, da gre torej za temeljito izboljšanje izdelkov na obstoječih programih.

Ob navedenem tožena stranka ugotavlja še nedoslednost tožeče stranke, ki po njenem meji že na zavajanje komisije. Poudarja, da tožeča stranka na strani 69 poslovnega načrta navede poglavje Poročilo o delu razvojne skupine v letu 2013, v nadaljevanju pa jasno napiše, da je razvojno delo dejansko potekalo v letu 2012. Še bolj nedosledna pa je pri predstavitvi razvojnih načrtov o delu v letu 2012, iz katerih je jasno razvidno, da je podjetje razvoj izdelkov opravilo že v letu 2010 in da tako sploh ne gre za novo skupino izdelkov kot jih želi tožena stranka predstaviti v svoji vlogi. Sodišču zato predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V upravnem sporu je sporna pravilnost točkovanja vloge tožeče stranke za sofinanciranje njenega projekta, in sicer pri merilu 1 oziroma merilu 2. Pri obeh merilih tožeča stranka meni, da bi morala dobiti najvišje predvideno število točk. Kot izhaja iz podatkov v spisu, konkretno razpisne dokumentacije Javnega razpisa, merilo 1 „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi oziroma storitvami“ pomeni, da mora prijavitelj skozi vlogo opisati nov tehnološki proces ter predložiti dokazila, ki izkazujejo nove rešitve v obliki tehnološke dokumentacije. Priloženi dokumenti morajo biti v neposredni povezavi z operacijo. Pri tem je določeno, da prijavitelj prejme za operacijo oceno 15 točk v primeru uvajanja posameznih novih tehnoloških enot, ki dopolnjujejo tehnološki proces do te mere, da omogoča uvedbo novih tehnoloških rešitev, pri tem pa ne gre zgolj za povečanje zmogljivosti. 25 točk pa prejme prijavitelj za operacijo v primeru uvajanja novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov, ki s tem predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom.

Iz podatkov v spisu je nesporno, da z nabavo dveh CNC strojev, to je dvovretenske stružnice in vertikalno obdelovalnega centra tožeča stranka uvaja posamezne nove tehnološke enote, ki pomenijo tudi novo tehnološko rešitev. Zato je po mnenju sodišča tožena stranka tožeči stranki po omenjenem merilu pravilno dodelila 15 točk. Da pri slednjem ne gre za uvajanje povezanih postrojenj in novih tehnoloških linij, pri čemer oprema niti nima posebnih informacijskih rešitev, pa prav tako izhaja iz podatkov v spisu. Zato v danem primeru tudi po mnenju sodišča tožeča stranka do ocene 25 točk v konkretnem primeru ni upravičena. Podjetje ne uvaja informacijskih rešitev, prav tako ne gre za postrojenje.

Kar se tiče „Inovativnosti v povezavi z operacijo“ (merilo 2) se za namen tega razpisa kot izhaja iz podatkov v spisu, kot nov proizvod obravnava proizvod oziroma storitev, ki do sedaj še ni bil v programu podjetja in ne predstavlja le temeljite izboljšave proizvoda oziroma storitve. Temeljito izboljšan proizvod oziroma storitev predstavlja nadgradnjo obstoječega proizvoda oziroma storitve, dvig kvalitete proizvoda oziroma storitve, večjo spremembo funkcionalnosti in podobno. Prijavitelj mora skozi vlogo opisati nov proizvod oziroma storitev oziroma temeljito izboljšavo že obstoječega proizvoda oziroma storitve ter priložiti dokazila, ki dokazujejo nosilca razvoja novega oziroma temeljito izboljšanega proizvoda oziroma storitve (tehnična dokumentacija). Pri tem morajo biti predloženi dokumenti v neposredni povezavi z operacijo. V nadaljevanju je tudi pojasnjeno, da prejme prijavitelj za operacijo oceno 17 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda oziroma storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. 20 točk pa prejme v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda, ki je rezultat lastnega razvoja. V postopku je bilo ugotovljeno, da gre pri tožeči stranki za temeljito izboljšavo izdelka iz obstoječega programa različnih ohišij. Zato je tudi po mnenju sodišča tožena stranka pri omenjenem merilu prejela ustrezno število 17 točk. Tehnološke rešitve, ki bi omogočala uvedbo novega proizvoda oziroma storitve, ki je rezultat lastnega razvoja, pa tožeča stranka tudi po mnenju sodišča ni predložila. V tožbi se je sklicevala na podatke, ki so bili v predhodnem postopku strokovno že presojeni.

Glede predloga tožeče stranke, naj sodišče razpiše obravnavo in poleg listin v spisu zasliši tudi direktorja tožeče stranke, pa sodišče pripominja, da gre pri razpisnem postopku, kot je obravnavani, za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana. Prvostopni organ v takem postopku ocenjuje popolnost vloge prijavitelja na razpis, pri čemer odloča enostransko oziroma v skladu s pogoji razpisa, ki jih je sam pripravil. V teh pogojih pa ni predvidenega zaslišanje posameznih prič. Tega dokaza pa tožnik tudi sicer v tožbi ni ustrezno opredelil, v tem smislu, da bi pojasnil kaj želi z zaslišanjem priče konkretno sploh dokazati. Sodišče zato predlogu tožeče stranke glede razpisa obravnave ni sledilo, saj meni, da so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

V ostalem tožeča stranka ugovorov ni podala. Sodišče samo tudi ni našlo nepravilnosti, ki jih je dolžno preizkusiti po uradni dolžnosti glede nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijanega sklepa. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.