Jedro

Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je sestra oškodovanca zaposlena na kazenskem oddelku sodišča, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica K. K. je dne 21. 4. 2021 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Lenartu II Kpd 59118/2020. Navedla je, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zoper osumljenega M. Č. B. vložilo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika, ki bi ga naj med drugim storil tudi na škodo R. C., brata S. C., višje pravosodne svetovalke na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru. Glede na navedeno bi obravnavanje predmetne zadeve s strani kateregakoli sodnika (oziroma višjega pravosodnega svetovalca) Okrajnega sodišča v Lenartu, Slovenski Bistrici in Mariboru pri strankah vzbujalo dvom o nepristranskosti sodnikov. Meni, da je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah1 zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Zaupanja v integriteto sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je oškodovanec R. C. brat višje pravosodne svetovalke na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,2 po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču. 5. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je sestra oškodovanca zaposlena na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru, kazenski sodniki katerega so sicer pristojni v skladu z Letnim razporedom dela sodnikov Okrajnega sodišča v Lenartu za leto 2021 odločati v kazenskih in kazensko preiskovalnih zadevah Okrajnega sodišča v Lenartu, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob okoliščinah, da je državni tožilec predlagal zaslišanje oškodovanca R. C. in da posamezna preiskovalna dejanja opravljajo tudi višji pravosodni svetovalci, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrajno sodišče v Lenartu oziroma v Mariboru relativno majhno sodišče, zaradi česar bi lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnila (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.

6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu okrajne sodnice odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj in morebitnega kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče na Ptuju (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge. 2 Prim. odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.