Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep I Up 1681/2005

ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.1681.2005 Upravni oddelek

azil zavrnitev prošnje za azil azilni postopek bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku možnost izjave o pravno pomembnih dejstvih
Vrhovno sodišče
11. januar 2006
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožniku v azilnem postopku ni bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe tožene stranke izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah (poročilih mednarodnih organov in organizacij), pravno pomembnih za odločanje o prošnji za azil.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popr. in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.10.2005, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB1, Uradni list RS, št. 134/2003) zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno in odločila, da mora zapustiti Republiko Slovenijo v roku 24 ur od dneva pravnomočno končanega azilnega postopka.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje citira določbo 2. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil, ki določa, da pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec za azil prišel v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov, ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje. V takih primerih pristojnemu organu ni potrebno ugotavljati drugih pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ampak lahko zavrne prošnjo za azil na podlagi ugotovitve, da obstaja katerikoli razlog, ki je določen v 2. odstavku 35. člena ZAzil. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno sklepala, da tožniku v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu določb Ženevske konvencije in Direktive sveta EU, št. 2004/83/EC. V upravnosodni praksi se je izoblikoval pravni standard na podlagi opredelitve preganjanja, ki jo je v svoji knjigi The law of refuge status, 1991, opredelil James C. Hathaway, to je, da je preganjanje trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države. Pri tem mora obstojati nenehno trpinčenje oziroma mučenje, s katerim so državne oblasti seznanjene. Ta pojem vključuje tudi stalno povzročanje mentalnih in fizičnih krutosti, nenehno in resno prizadevanje, da bi nekomu povzročili škodo ali trpljenje, ter ustvarjanje pogojev za neukrotljiv strah, zaradi katerega se posameznik ne upa obrniti na oblasti za zaščito. Preganjanje torej ne predstavljajo posamezni primeri groženj, ampak je podano takrat, kadar posameznik upravičeno pričakuje, da bo v primeru, če ostane v izvorni državi, to imelo zanj resne posledice, ki jih vlada ni sposobna, ali pa jih ne bo preprečila, vključujoč ali posebno sovražno dejanje ali kopičenje sovražnih okoliščin, kot so diskriminacija ter ozračje negotovosti in strahu. Preganjanje je torej trajna ali sistematična nesposobnost države, da bi zaščitila posameznika pred kršenjem ene izmed bistvenih pravic oziroma svoboščin, priznanih s strani mednarodne skupnosti. Zmerljivke in očitke tožniku, da je "Cigan" in posledične grožnje ter fizična nadlegovanja, ki naj bi jim bil izpostavljen, po mnenju sodišča prve stopnje tega standarda ne dosegajo. Tožnik je bil verbalno in kot navaja občasno tudi fizično napaden, tovrstna nadlegovanja, ki jih je doživel, pa po presoji sodišča prve stopnje predstavljajo primere diskriminacije, ki jih ni mogoče šteti za preganjanje. Odločitev, da tožnik očitno ne izpolnjuje pogojev za priznanje azila, je tožena stranka oprla tudi na Priročnik UNHCR o postopkih in kriterijih za določitev statusa begunca (168. odstavek), ki določa, da se za begunce ne štejejo osebe, katerih edini razlog za dezerterstvo ali izmikanje vojaški službi je odpor do vojaške službe ali strah pred borbo. Dejstvo, da se tožnik želi izogniti služenju vojaškega roka, ki je po zakonu obvezno, po mnenju sodišča prve stopnje ne pomeni okoliščine, ki bi kazale na to, da tožniku v izvorni državi grozi preganjanje. Nenazadnje je pravilna tudi ugotovitev tožene stranke, ki je s sklicevanjem na Poročilo Ameriškega Zunanjega ministrstva o praksi na področju človekovih pravic in dela ugotovila, da bi si tožnik, če bi se dejansko čutil ogroženega, lahko poiskal zaščito v izvorni državi pri lokalni policiji ter mednarodnih institucijah, ki zagotavljajo varnost v tej državi. Tožniku je v izvorni državi zagotovljena tudi medicinska nega, kar je pravilno ugotovila tudi tožena stranka. Po presoji sodišča prve stopnje je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter izdana po pravilnem postopku, tožena stranka pa je za svojo odločitev navedla tudi pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče prve stopnje v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo, ne da bi razpisalo glavno obravnavo (sojenje na seji), v skladu z določbo 2. odstavka 50. člena ZUS. Pri zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje tožnika pa se je oprlo na stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije v azi lni zadevi, št. Up 422/2003-10 z dne 10.7.2003. Stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije v tej zadevi pomeni, da ni dovolj, če stranke menijo, da je sporno dejansko stanje, ampak mora stranka utemeljeno zagovarjati stališče, da so dejstva sporna. Pavšalne tožbene trditve sodišču prve stopnje ne vzbujajo dvoma v pravilnost odločitve tožene stranke, sodišče prve stopnje pa je pri tem upoštevalo, da je bila izpodbijana odločba izdana v tako imenovanem pospešenem postopku.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Ugotovitve sodišča prve stopnje so po njegovem mnenju v nasprotju s podatki in dokazi v upravnih spisih, saj je že v svoji prošnji in na glavni obravnavi pojasnil, da je iz svoje izvorne države pobegnil, ker so mu grozili Srbi, ki so mu pred tem porušili hišo. Preganjanje in maltretiranje je prijavil policiji, ki pa mu ni nudila ustrezne zaščite. Ponovno poudarja, da razlogi, ki jih je navedel v prošnji za azil, ustrezajo pravnemu standardu preganjanja, ki se je uveljavil v azilnih postopkih, saj gre v njegovem primeru za preganjanje, ki temelji na narodnostni pripadnosti, ki je bilo dalj časa trajajoče, in zoper katero državne oblasti niso ustrezno reagirale, saj mu niso nudile ustrezne zaščite. Iz vseh njegovih navedb je razvidno, da mu v njegovi izvorni državi trajno grozi preganjanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da njegovi prošnji za priznanje azila v Republiki Sloveniji ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, saj je tožena stranka v v obravnavanem primeru bistveno kršila pravila postopka v upravnem postopku s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, kar je po 3. točki 3. odstavka v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člena ZUS bistvena kršitev pravil postopka, zaradi katere je treba upravni akt vselej odpraviti. Ta kršitev pa je po presoji pritožbenega sodišča podana s tem, ker je tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe pridobila tudi poročilo Evropskega sveta: Svetovalni odbor za okvirno konvencijo o varstvu narodnostnih manjšin, Strasbourg, 11.5.2005, poročilo o Bosni in Hercegovini - Romi v Bosni in Hercegovini iz februarja 2005 in poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o praksi na področju človekovih pravic z dne 28.2.2005, na katere je oprla tudi svojo odločitev, vendar tožnika predhodno s temi poročili ni seznanila in mu tako ni dala možnosti, da se izjavi o teh poročilih. Takšno ravnanje tožene stranke je po presoji pritožbenega sodišča tudi kršitev 3. odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem organ svoje odločitve ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Noben zakon namreč ne določa, da v azilnem postopku prosilca ni treba seznaniti s poročili o stanju v njegovi izvorni državi, ki jih pridobi organ, ki odloča o njegovi prošnji in na katere opre svojo odločitev. Po presoji sodišča pa je s takšnim postopanjem tožene stranke bila kršena tudi tožnikova pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, kar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, saj ni ugodilo tožbi in ni odpravilo odločbe tožene stranke.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi na podlagi 2. odstavka 72. člena in 74. člena ZUS s tem, da je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, saj tožniku ni bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe tožene stranke izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pravno pomembnih za odločanje v tej stvari.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia