Jedro

Zgolj dejstvo zmotnega materialnopravnega stališča sodišča še ne utemeljuje obstoja protipravnega ravnanja sodnika in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti države za njegovo ravnanje. Namen instančnega sojenja je namreč ravno, da se še pred pravnomočnostjo odločbe ponovno preizkusi sprejete odločitve, z namenom odprave morebitne napake pred nižjimi sodišči. V obravnavani zadevi je bila zmotna uporaba materialnega prava sanirana z razveljavitvijo sodbe s strani pritožbenega sodišča z namenom, da se odpravijo pomanjkljivosti v zvezi z vprašanjem obstoja aktivne legitimacije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 702,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik navaja, da mu stroški v višini 11.207,10 EUR ne bi nastali, če bi sodišče zavrnilo zahtevek vsaj takrat, ko je tožena stranka v spornem postopku podala ugovor aktivne legitimacije. V tem so zajete že tri predpostavke odškodninske odgovornosti, ki ne morejo biti sporne. Ostane še četrta predpostavka – krivda, pri čemer mora Republika Slovenija dokazati, da krivda ni podana. Trditev, da je bil v spornem postopku ugovor aktivne legitimacije podan prepozno, ni dovolj. Več kot očitno je namreč, da mora sodišče na obstoj aktivne legitimacije paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti, ne more pa biti nobenega opravičila, da tega ne stori na ugovor tožene stranke.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pri presoji protipravnosti ravnanja sodnika potrebno izhajati iz narave sodnikovega dela, ki je takšno, da je v vsakem konkretnem primeru mogoče pravne norme in dejansko stanje razlagati različno. Zato pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila lahko odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Zato je tudi pravilen zaključek, da zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje v določeni zadevi drugače razlagalo pravno normo kot pa sodišče druge stopnje, še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost države za delo sodstva.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Okrožno sodišče v Mariboru v zadevi I Pg 196/2007 izvedlo dokazni postopek, v katerem je postavilo tri izvedence in opravilo devet narokov za glavno obravnavo ter s sodbo tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ocenilo, da ni izkazana zatrjevana podlaga, po kateri bi bila tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki vtoževani znesek 18.440,10 EUR s pripadki. Dejstvo je, da je v navedenem sporu tožena stranka na tretjem naroku za glavno obravnavo podala ugovor aktivne legitimacije, do katerega se sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni posebej opredelilo, kar v predmetni zadevi za tožečo stranko predstavlja protipravno ravnanje razpravljajoče sodnice.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejstvo, da se sodnica ni izrecno opredelila do ugovora o aktivni legitimaciji, ne pomeni, da aktivne legitimacije tožeče stranke v postopku na prvi stopnji ni preizkusilo. Glede na trditve tožeče stranke in z njene strani predložene dokaze je očitno štelo, da je aktivna legitimacija tožeče stranke podana. To pa se je v nadaljevnaju postopka izkazalo za materialnopravno zmotno.

9. Višje sodišče v Mariboru je sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru razveljavilo, ker sodba ni imela razlogov o odločilnih dejstvih, tj. o tem ali je podana aktivna legitimacija tožeče stranke ali ne, kot tudi zato, ker se sodišče v obrazložitvi ni opredelilo do vseh dokazov, ki jih je izvedlo, med drugim tudi glede pogodbe, na podlagi katere je tožeča stranka gradila svojo aktivno legitimacijo. Ocenilo je namreč, da je sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava dolžno presojati dokaze, na katere se sklicuje stranka in jih tudi oceniti. Sodišče mora torej tudi, če ugovor ni vložen, aktivno legitimacijo presojati v okviru trditvene podlage in predloženih dokazov tožeče stranke.

10. Zgolj dejstvo zmotnega materialnopravnega stališča sodišča, pa kot rečeno še ne utemeljuje obstoja protipravnega ravnanja sodnika in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti države za njegovo ravnanje. Namen instančnega sojenja je namreč ravno, da se še pred pravnomočnostjo odločbe ponovno preizkusi sprejete odločitve, z namenom odprave morebitne napake pred nižjimi sodišči. V obravnavani zadevi je bila zmotna uporaba materialnega prava sanirana z razveljavitvijo sodbe s strani pritožbenega sodišča z namenom, da se odpravijo pomanjkljivosti v zvezi z vprašanjem obstoja aktivne legitimacije.

11. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ravnanje sodnice v tem primeru ni odstopalo od običajne metode dela in službene dolžnosti ob upoštevanju narave sodnikovega dela. Zmotno je drugačno pritožbeno stališče. 12. Ker sodnici ni mogoče očitati protipravnega ravnanja kot ene od štirih predpostavk civilnega delikta, je sodišče pravilno zavrnilo odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo, ki za protipravno ravnanje svojih organov sicer objektivno odgovarja, vendar le v primeru, da so ugotovljeni vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti tistih, ki so delovali v okviru njenih organov, v obravnavani zadevi torej sodnice.

13. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobenih razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sodbo potrditi (353. člen ZPP).

14. Ker s pritožbo ni uspel, pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi z 154. členom ZPP).