Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je iz spisa moč ugotoviti, da tožba tožencu ni bila vročena, poleg tega pa je sodišče v nadaljevanju postopka samo ugotovilo, da toženec ne živi na naslovu iz tožbe, je bilo treba zamudno sodbo razveljaviti.
I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in naložilo toženi stranki plačilo 2.800,00 EUR s pripadki.
2. Proti tej sodbi vlaga tožena stranka predlog za vzpostavitev v prejšnje stanje in pritožbo proti sodbi. Predlaga ugoditev, razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno postopek. Toženi stranki je bil v poštni predalnik na naslovu B., vročeno obvestilo o prispelem pismu. Tako je izvedel, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zamudno sodbo o tožbi, ki naj bi mu bila vročena 16.10.2015 na naslovu iz tožbe. Tožbe ni prejel in mu ni bila nikoli vročena. Ni prejel tudi poziva na odgovor na tožbo. Iz zamudne sodbe ugotavlja, da je tožena stranka na naslovu M. Tam ne prebiva že od 16.6.2014 in prilaga dokazila. Stanuje na naslovu B., začasno prebivališče pa je od 22.7.20.., P. Ni prejel pošiljke, ni podpisal vročitve, zato vročitev ni zakonita. Najprej predlaga vrnitev v prejšnje stanje in sicer, da mu sodišče vroči tožbo, sicer pa pritožbo. Uveljavlja ne vročitev tožbe in prereka tožbene navedbe. Meni, da je tožba neutemeljena.
3. Na vročeno sodbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev. Prereka tudi navedbe pritožnika v zvezi s samo zadevo.
4. V spisu je uradni zaznamek sodnice, da ne bo odločala o predlogu za postavitev v prejšnje stanje, ampak da odstopa zadevo na pritožbeno sodišče. 5. Pritožba je utemeljena.
6. Iz izpodbijane zamudne sodbe sledi, da je bila tožba vročena tožencu 16.10.2015 na naslovu iz tožbe na podlagi določbe 142. člena ZPP. Pritožba ima prav, ko opozarja, da iz spisa ne sledi, da bi bila tožba tožencu vročena. K list. št. 11 je pripeta nevročena sodna pošiljka. Iz pošiljke se da razbrati, da je bila poskušena vročitev v „neuporaben predalčnik“ in ker naslovnik nima predalčnika, se pošta vrača na sodišče. Nato je sodišče izdalo zamudno sodbo in jo poskušalo vročiti. Ker se je pošta vrnila z oznako „preseljen“, je sodišče opravilo poizvedbe v centralnem registru prebivalstva in ugotovilo, da je toženec stalno prijavljen na naslovu B. in začasno na P. Zato je pošto vročalo na naslov v B. Pritožnik torej opozarja, da tožbe ni prejel. 7. Ker iz spisa ne izhaja, da bi tožnik prejel tožbo oziroma da bi mu bila vročena tudi po drugem odstavku 142. člena ZPP, ni podan pogoj za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP). Zato je podana kršitev ZPP iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), kar je narekovalo razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje (354. člen ZPP).
8. Ker bo treba tožbo šele vročiti in podati toženi stranki čas 30 dni za odgovor, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do razlogov zamudne sodbe o sklepčnosti tožbe in tudi ne razlogov v pritožbi, ki to graja.
9. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.