Jedro

Otrok ima pravico do stika z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. Gre za temeljno otrokovo pravico in njegovo korist, kot tudi pravico starša. Upoštevajoč navedeno, predvsem pa dejstvo, da gre za mladoletno hčerko v starosti, ko v primeru daljšega izostanka stikov lahko pride do odtujitve od očeta (upnika), je odmerjena denarna kazen povsem sorazmerna pomenu dejanja dolžnice, ki ji je naloženo s sodno poravnavo, kot je tudi primerna glede na premoženjsko stanje dolžnice. Slednje je namreč zgolj ena izmed okoliščin za odmero kazni, sodišče pa ga je ustrezno upoštevalo. Do posega v premoženjsko sfero dolžnice sploh ne bo prišlo v primeru ravnanja v skladu s sodno odločbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice in ji naložilo, da upniku v roku 8 dni povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 119,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ta sklep se dolžnica pravočasno pritožuje iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da stikom mladoletne hčerke z upnikom ni in nikoli ne bo nasprotovala. Mladoletno hči je na stike vedno pripravila. Pač pa stiki niso potekali oziroma so praviloma odpadali zaradi najrazličnejših izgovorov upnika oziroma njegove nezainteresiranosti. Ko so ti potekali, se upnik z mladoletno hčerko ni ukvarjal sam, ampak je to prepuščal sestri. Kot bistveno izpostavi neustrezne škodljive bivanjske razmere na domu upnika. Ti niso v korist mladoletni hčerki in neugodno vplivajo na njeno zdravstveno stanje. Mladoletno hčer namreč zaradi mraza zebe in večkrat zboli. Naloga dolžnice je, da poskrbi, da stiki potekajo v zdravem in varnem okolju. Zatrjevane bivalne razmere potrjuje izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke Z.L.. Ker se bivalne razmere pri upniku niso spremenile, je dolžnica zgolj, da bi zaščitila mladoletno hči, dne 6. 1. 2020 vložila nov predlog za spremembo stikov, določenih v sodni poravnavi z dne 10. 7. 2019. V njem je predlagala, da stiki med tednom potekajo na domu dolžnice, v nedeljo pa na domu upnika, vendar v prisotnosti enega od dolžničinih staršev. Sodišče o predlogu še ni odločilo.

Očita, da sodišče pri določitvi višine denarne kazni ni preverjalo premoženjskega stanja dolžnice, kot tudi, da ni zagotovljeno razumno sorazmerje med višino denarne kazni in pomenom temeljne obveznosti.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje prvostopenjskim razlogom in predlaga njeno zavrnitev. Pojasni še, da je Okrožno sodišče v Mariboru dne 30. 9. 2020 izdalo odločbo o spremembi stikov, vendar ta še ni pravnomočna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. V pravnomočni in izvršljivi sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Mariboru N 92/2019 z dne 10. 7. 2019 sta stranki jasno in natančno časovno in krajevno določili stike njune mladoletne hčerke z upnikom, kot tudi način njihove realizacije. Sodna poravnava po 1. točki drugega odstavka 17. člena v zvezi s 20. členom ZIZ predstavlja izvršilni naslov in podlago za prisilno izvedbo obveznosti iz sodne poravnave, to je realizacijo pravice upnika do osebnih stikov z mladoletno hčerko v času, kraju in na način, vse določeno v sodni poravnavi. Ta ni ni razveljavljena ali izrečena za nično (5. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno na njeni podlagi dovolilo izvršbo in dolžnici pod pretnjo denarne kazni naložilo, da upniku omogoči stike z mladoletno hčerko, na način določen v sodni poravnavi.

7. Drži, da je dolžnica sprožila postopek za spremembo stikov,1 vendar kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, dokler stiki mladoletne hčerke z upnikom niso spremenjeni oziroma določeni drugače s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, kot jih določa sodna poravnava N 92/2019 z dne 10. 7. 2019, izvršilno sodišče na podlagi slednje utemeljeno vodi postopek prisilne uveljavitve osebnih stikov.

8. Pravilno je sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpostavilo, da mora izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo osebnih stikov stranke z otrokom navkljub pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe presojati, ali obstajajo razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka. Pravica otrok do posebnega varstva in skrbi namreč uživa ustavno varstvo (56. člen Ustave RS), ki sodišče pri odločanju v razmerju med starši in otroci zavezuje k upoštevanju načela največje koristi otroka. Na uresničevanje otrokovih koristi lahko vplivajo tudi okoliščine, ki nastopijo šele po trenutku pridobitve izvršilnega naslova, zato je nujno, da je varstvo koristi otroka enakovredno upoštevano v vseh fazah sojenja, torej tudi v fazi realizacije v izvršilnem postopku. Ker je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka, ustavna vrednota spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb na tem področju ne more biti absolutna.2

9. Sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so stanovanjske in bivanjske razmere upnika obstajale in bile znane dolžnici že ob sklenitvi sodne poravnave N 92/2019 z dne 10. 7. 2019, v kateri sta stranki določili stike tudi na domu upnika. Da so se te po sklenitvi poravnave spremenile in so kot take neustrezne in neugodne za izvajanje stikov ter v škodo mladoletni hčerki, pa kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče, dolžnica zgolj s pavšalnimi trditvami, da mladoletna hčerka zboli na stiku zaradi neogrevanih prostorov, ne da bi dolžnica navedbe določno konkretizirala (kdaj je hči zbolela, njeno zdravljenje....) in jih podkrepila z dokazi, ni izkazala. V posledici tega je sodišče prve stopnje vse ostale dokaze o neustreznih bivanjskih razmerah na domu upnika pravilno zavrnilo kot nepotrebne in pravno nerelevantne. Zaključku, da izvajanje stikov v skladu s sodno poravnavo ni v nasprotju s koristjo mladoletne hčerke, je pritrditi.

10. Izvajanje stikov na način, kot ga določa sodna poravnava N 92/2019 z dne 10. 7. 2019, je tudi po strokovnem mnenju Centra za socialno delo (CSD) z dne 5. 5. 2020 (priloga A4) v korist mladoletni hčerki strank.3 Prav tako je CSD v mnenju ocenil, da so pogoji za bivanje na upnikovem domu ustrezni in tudi primerni za izvajanje stikov mladoletne hčerke z upnikom. Ugovornemu izvajanju dolžnice, ki ga ponavlja v pritožbi, da izvajanje stikov na način določen v sodni poravnavi ne bi bil v skladu z varstvom interesov mladoletne hčerke oziroma v nasprotju z njeno koristjo, zato ni slediti. Prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi ugovora je kot pravilno in zakonito potrditi.

11. Odločba glede pravice do osebnih stikov z otrokom se izvrši po določbah prvega,4 drugega, tretjega in petega odstavka 226. člena ZIZ (prvi odstavek 238.f člena ZIZ), to je z izrekanjem denarne kazni. Šele, če izvršba na ta način ni uspešna, se v izjemnih in posebej utemeljenih primerih, ko je to nujno za zagotovitev varstva koristi otroka izvršba opravi po drugi osebi - izvršitelju (drugi odstavek 238.f člena v zvezi z drugim odstavkom 238.e člena ZIZ), kot si v ugovoru nepravilno razlaga dolžnica z očitki o napačnem sredstvu izvršbe.

12. Kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče, prvenstveni namen izrečene kazni ni kaznovanje dolžnice, pač pa vplivanje nanjo, da bo omogočila osebne stike med mladoletno hčerko in upnikom.5 Tem stikom, kot sama trdi, ne nasprotuje. Ob izpolnitvi obveznosti sodišče denarne kazni (sploh) ne bo izvršilo.

13. Otrok ima pravico do stika z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom (prvi odstavek 141. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Gre za temeljno otrokovo pravico in njegovo korist, kot tudi pravico starša. Upoštevajoč navedeno, predvsem pa dejstvo, da gre za mladoletno hčerko v starosti, ko v primeru daljšega izostanka stikov lahko pride do odtujitve od očeta (upnika),6 je odmerjena denarna kazen povsem sorazmerna pomenu dejanja dolžnice, ki ji je naloženo s sodno poravnavo, kot je tudi primerna glede na premoženjsko stanje dolžnice. Slednje je namreč zgolj ena izmed okoliščin za odmero kazni, sodišče pa ga je ustrezno upoštevalo (19. točka obrazložitve). Kot že pojasnjeno, do posega v premoženjsko sfero dolžnice sploh ne bo prišlo v primeru ravnanja v skladu s sodno odločbo.

14. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

15. Odločitev o stroških dolžnice ni bila sprejeta, ker jih ta ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. V odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča, s čimer k pritožbeni presoji ni pripomogel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Postopek vodi Okrožno sodišče v Mariboru pod opr. št. II N 17/2020. V zadevi je sodišče izdalo sklep z dne 30. 9. 2020, ki pa še ni pravnomočen. Zahtevek dolžnice za spremembo stikov tako, da se ti izvajajo na domu dolžnice, je zavrnilo in sodna poravnava je v delu, da stiki mladoletne hčerke in upnika potekajo na domu upnika, čemur se dolžnica protivi tudi v tem izvršilnem postopku, je ostala nespremenjena. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-383/2011 z dne 18. 9. 2013. Upoštevanje interesa otrok v izvršilnem postopku izrecno določa tudi peti odstavek 238.f člena ZIZ. 3 Iz mnenja izhaja, da se z izvajanjem stikov zagotavlja zdrav razvoj mladoletne hčerke s tem, da sprejme ločevanje od matere, kot tudi, da je še posebej pomembna vloga očeta v procesu individualizacije in napredovanja v samostojnost. 4 Prvi odstavek 226. člena ZIZ glasi: „Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti.“ Sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti in hkrati izreče denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. 5 Kot starš, ki mu je mladoletna hčerka strank zaupana v varstvo in vzgojo, ima dolžnica odgovornost do mladoletne hčerke, da ji omogoča stike z njenim očetom (upnikom) in v zvezi s tem je dolžna dajati vzpodbudo pri njenem razvoju ter primerno vzgojno vodstvo. 6 T. i. odtujitveni sindrom.