Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je določilo višino preživnine, ki jo mora toženec plačevati za oba mladoletna otroka, pri čemer se višina preživnine za leta od vložitve tožbe do izdaje sodbe razlikuje, saj so se potrebe otrok in zmožnosti staršev spreminjale. Za čas od izdaje sodbe dalje pa je tožencu naložilo plačilo 210,00 EUR mesečno za hči in 250,00 EUR mesečno za sina. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank in višino preživnine nekoliko spremenilo za nazaj, prav tako jo je znižalo za naprej - tožencu je naložilo plačilo 150,00 EUR mesečno za hči in 120,00 EUR mesečno za sina.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in kršitve pravdnega postopka. Zastavlja 3 vprašanja: 1) ali je v konkretnem primeru z odločitvijo sodišč prve in druge stopnje zagrešena procesna kršitev in ali je pravilno uporabljeno materialno pravo glede enakovredne porazdelitve stroškovnega bremena staršev s preživljanjem skupnih otrok, glede na to, kateremu staršu sta oba otroka dodeljena v varstvo in vzgojo in glede na razloge, zaradi katerih so zmožnosti enega od staršev višje od zmožnosti drugega od staršev; 2) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko pri določitvi preživninske obveznosti očeta ni upoštevalo, da sta mld. otroka dodeljena v varstvo in vzgojo materi, in ni ugotovilo obsega nematerialnega prispevka matere k varstvu, vzgoji in preživljanju mld. otrok; in 3) ali je kot potencialno preživninsko sposobnost starša treba upoštevati tudi ekonomsko aktivnost, za katero je mogoče zaradi njene narave sklepati, da se pretežno opravlja izven davčnega nadzora, vendar pa je splošno znano dejstvo, da jo starš opravlja ter da bi kot taka morala predstavljati njegov glavni vir osebnih dohodkov. Njihovo pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse. Zatrjuje odstop od sodne prakse.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).