Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnica v predlogu ne navaja razlogov, ki bi vplivali na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem. Njena vloga meri na druge razloge, ki pa niso dovolj tehtni, da bi narekovali prenos pristojnosti na drugo sodišče. V 23. členu URS je med človekovimi pravicami res predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen EKČP. Toda to ne omogoča strankam, da bi izbirale sodišče ali da bi z vlaganjem pravnih sredstev zavlačevale s postopkom, zlasti ko gre za izvršbo.
Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.
Upnica je 27.10.1997 predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine in zahtevala poplačilo terjatve v znesku 111.103 tolarjev s pripadajočimi obrestmi. Kasneje je predlog za izvršbo delno umaknila in sodišče je 22.3.2002 s sklepom delno ustavilo izvršbo za plačilo glavnice 23.756 tolarjev, tako da se ta nadaljuje še za plačilo glavnice v znesku 87.257 tolarjev in pravdnih stroškov, vse s pripadajočimi obrestmi.
Dne 14.5.2002 je dolžnica vložila zahtevo za prenos tožb na drugo sodišče. Navaja, da teče proti njej pri Okrajnem sodišču v Cerknici več postopkov, da sodišče v njih enako odloča in ne upošteva predloženih dokazov. Sodišču očita enostransko delovanje, zlasti ker je v dveh dneh sprejelo sklep v zvezi s predlogom z novim izvršilnim sredstvom, in izraža dvom v korektno delovanje.
Predlog ni utemeljen.
Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je pri odločanju uporabilo Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98), na podlagi pooblastila iz 15. člena tega zakona pa tudi Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99). Slednji v 67. členu omogoča, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Dolžnica v predlogu ne navaja razlogov, ki bi vplivali na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem. Njena vloga meri na druge razloge, ki pa niso dovolj tehtni, da bi narekovali prenos pristojnosti na drugo sodišče. V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št. 33/94 - MP, št. 7). Toda to ne omogoča strankam, da bi izbirale sodišče ali da bi z vlaganjem pravdnih sredstev zavlačevale s postopkom, zlasti če gre za izvršbo, ne.
Dolžničina trditev, češ da sodišče v več zadevah, ki jih vodi proti njej, enako odloča, kaže na to, da sodišče odloča tako, kot v vseh drugih enakih primerih. Če se dolžnica ne strinja z vsebino izdanih odločb, ima na voljo ustrezna pravna sredstva. Pavšalna trditev o tem, da dvomi v korektnost delovanja sodišča v Cerknici pa ne more povzročiti dvoma v objektivno nepristranost sodišča, razlogov za trditev o morebini subjektivni pristranosti sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi, pa dolžnica ne navaja.