Jedro

Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi. Odločitve sodne veje oblasti so kot predmet upravnega spora izrecno izključene s 3. členom ZUS-1.

Izrek

I. Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi.

II. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 17. 7. 2014 priporočeno po pošti vložila tožbo na naslovno sodišče v zadevi izplačila invalidske pokojnine. Iz tožbe sledi, da je tožeča stranka sodno varstvo zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje uveljavljala v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani ter nato s pritožbo pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker se z odločitvijo ne strinja, jo izpodbija s tožbo v upravnem sporu.

Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi.

Po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) Upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer, saj je sodno varstvo zoper odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotovljeno v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem, ki ga je tožnik tudi izkoristil. Odločitve sodne veje oblasti so kot predmet upravnega spora izrecno izključene s 3. členom ZUS-1, saj so pravna sredstva zoper sodne odločbe, izdane v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem strankam zagotovljena skladno z določbami Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

To pa pomeni, da je v konkretnem primeru, z ozirom na stanje zadeve, kot izhaja iz tožbenih navedb, v skladu z določbami Zakona o delovnih in socialnih sodiščih za odločanje v zadevi pristojno Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Zato je bilo potrebno na podlagi 19. in 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločiti tako, kot sledi iz izreka tega sklepa.