Jedro

Glede na neskladje med katastrskim stanjem in stanjem v naravi in glede na to, da meja še ni bila urejena, se nasprotni udeleženec ni mogel zanesti na stanje v katastru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, (1) da se meja med parcelami 99.S in 502/1 ter 503 in 513/1 vse k.o. 0000 X uredi po močnejši pravici in poteka od točke 102 prek točk 201 in 202 do točke 105, kot izhaja iz skice izmere z dne 23. 1. 2017 in elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru z dne 25. 7. 2018 (I. točka izreka), da se v točkah iz I. člena izreka postavijo trajna mejna znamenja (II. točka izreka), (3) da vrednost spornega mejnega prostora znaša manj kot 4.000 EUR (III. točka izreka), (4) da sta skica in elaborat, navedena v I. točki izreka, sestavni del tega sklepa (IV. točka izreka), (5) da skupne stroške nosita predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec vsak polovico in da je prvi nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju iz tega naslova plačati 932,42 EUR (V. in VI. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zmotno je stališče, da sta predlagatelja izkazala močnejšo pravico, ker sta sporni del zemljišča priposestvovala. Napačna je ugotovitev, da je žičnata ograja tekla po parceli 503 in da je bila taka tudi uživalna meja predlagateljev in njunih pravnih prednikov. To ugotovitev podpira le izjava A. P., drugi dokazi pa ne. Trasa vodovoda je potekala izven ograje po parceli 503 in v ravni liniji do vodovodnega jaška. To dokazuje obvestilo Komunale X z dne 13. 1. 2017. Glede na to, da se vodovodni jašek sedaj nahaja pod napuščem nove hiše, je jasno, da je meja potekala po točkah 102, 103 in 105 ter tudi v nadaljevanju v ravni liniji med parcelama 503 v lasti pritožnika ter 502/1 in 501/1 v lasti predlagateljev. V liniji navedenih točk je potekala tudi ograja. Da bi žičnata ograja potekala prek točk 201 in 202, nista trdila niti predlagatelja. Pritožnik je na drugi strani ves čas trdil, da je meja potekala po trasi ograje, vodovodni jašek pa je stal na parceli 503. Za priposestvovanje ne zadostuje dobrovernost. Ni potekel potreben čas. Pravna prednica predlagateljev N. K. ni vedela povedati, kje poteka meja. Pojasnila je le, kje je stala ograja in označila položaj jaška, ni pa vedela, kdo je vzdrževal pot za ograjo. Poteka meja nista poznala niti oba P. niti M. Priči F. K. in D. Z. sta povedala, da se je oralo do ograje oziroma eno brazdo manj. Smiselno enako je izpovedal tudi I. C. Nihče od prednikov predlagateljev si ni lastil spornega sveta izven linije točk 102, 103 in 105. Četudi se je priposestvovalna doba iztekla, preden je pravni prednik nasprotnega udeleženca pridobil parcelo 503, tj. pred 31. 12. 2007, je bil varovan z načelom zaupanja v zemljiško knjigo.

3. Predlagatelja nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o poteku meje temelji na stališču, da sta predlagatelja priposestvovala del parcele 503, ki je sicer v lasti nasprotnega udeleženca, in sicer do linije, kjer je bila nekdaj postavljena žična ograja in ki teče ob zunanjem robu vodovodnega jaška.

6. Po pravilih iz 77. člena SPZ sodišče uredi mejo po močnejši pravici. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če močnejša pravica ni dokazana ali če v primeru višje vrednosti spornega predmeta ni podano soglasje udeležencev za uporabo navedenega merila, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti. Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni.

7. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je žična ograja, ki je razmejevala uživanje vsakega od udeležencev oziroma njunih pravnih prednikov, potekala po parceli 503 in da se je na tej parceli nahajal tudi vodovodni jašek, ki pa je bil znotraj ograje, ki je sicer omejevala parcele v lasti predlagateljev oziroma njunih pravnih prednikov. Očitki o zmotnosti ugotovitve v sklepu, kje je potekala ograja, niso utemeljeni. Ugotovitev temelji na celoviti in natančni ter posledično prepričljivi oceni vseh dokazov – tako listinskih kot izpovedb udeležencev in prič. Tudi iz izpovedb, ki jih omenja pritožba, izhaja, da so pravni predniki predlagateljev uporabljali zemljišče do ograje, pravni predniki nasprotnega udeleženca pa z druge strani do nje. Da je bil vodovodni jašek znotraj ograje, potrjuje tudi naravni rob med delom parcele 503, ki je bil oran, in delom, ki se je nahajal znotraj ograje. Iz izpodbijanega sklepa tudi jasno izhaja, da je črta med točkama 201 in 202 v naravi črta, po kateri je potekala ograja ob robu vodovodnega jaška. Prav o poteku ograje je tekel dokazni postopek, tako da dejansko stanje, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, za predlagatelja ne more biti presenetljivo.

8. Neutemeljen je tudi očitek, da ni iztekla priposestvovalna doba. Ugotovljeno je, da so predniki predlagateljev in predlagatelji od konca 70. let do 2008 nemoteno uživali posest zemljišča do ograje. Dvajsetletna priposestvovalna doba (četrti odstavek 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih) je tako iztekla že pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki ni posegel v obstoj s priposestvovanjem pridobljenih pravic (266. člen SPZ).

9. Neutemeljeno je nadalje pritožnikovo sklicevanje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Glede na neskladje med katastrskim stanjem in stanjem v naravi in glede na to, da meja še ni bila urejena, se ni mogel zanesti na stanje v katastru.

10. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.