Jedro

Tožena stranka ni kršila pravil postopka, če podrednega zahtevka ni najprej poslala prvostopnemu organu kot pristojnemu organu za odločanje o odlogu izvršbe. Podredni pritožbeni zahtevek ne predstavlja zahteve za odlog izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Tržne inšpekcije Oddelka za gospodarstvo občine G. št. ... z dne 27.9.1994, s katerim je bilo ugotovljeno, da je odločba Tržne inšpekcije Oddelka za gospodarstvo občine G. št. ... z dne 5.5.1994, s katero je bilo zavezancu M.K. prepovedano opravljati gospodarsko dejavnost - trgovino sadja in zelenjave na drobno v objektu na S. 2 v I.G. in kiosku na K. ulici v G., postala dne 30.8.1994 izvršljiva, ter se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka); zavezanec mora izpolniti navedeno obveznost v roku 5 dni po prejemu sklepa (2. točka izreka); če bo zavezanec še po preteku tega roka ravnal v nasprotju z naloženo obveznostjo in bo še naprej opravljal gospodarsko dejavnost, ne da bi poprej pridobil odločbo pristojnega občinskega upravnega organa, da poslovni prostori z opremo ustrezajo predpisanim pogojem, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v upravni izvršbi v znesku 100.000,00 SIT (3. točka izreka); pritožba zoper ta sklep ne zadrži začete izvršbe (4. točka izreka). Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je odločba, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, bila izdana na podlagi 4. člena Zakona o tržni inšpekciji, ker za opravljanje dejavnosti tožnik nima dovoljenja. Tržni inšpektor je pri kontroli 1.9.1994 ugotovil na obeh navedenih lokacijah, da zavezanec kljub prepovedi prodaja sadje in zelenjavo, pri čemer je sam pojasnil, da odločbe o ustreznosti poslovnih prostorov in opreme še nima. Na tej podlagi tožena stranka ugotavlja, da je tožnik opravljal trgovino na drobno, kljub odločbi o prepovedi. Na pritožnikovo navedbo v pritožbi, da bi prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti čez noč pomenilo zanj eksistenčno vprašanje, tožena stranka pripominja, da ne gre za prenehanje opravljanja dejavnosti čez noč, saj je bila odločba o prepovedi izdana 5.5.1994, sklep o dovolitvi izvršbe pa 27.9.1994. V tem času bi si zavezanec lahko pridobil odločbo o izpolnjevanju pogojev, še zlasti, ker zatrjuje, da vse pogoje izpolnjuje. Poleg tega pa zavezanec opravlja dejavnost trgovine na drobno tudi na A. ulici 13 v Ljubljani, za kar pa ima odločbo o izpolnjevanju pogojev. Nadalje tožena stranka še pojasnjuje, da o odložitvi izvršbe odloča organ, ki je izvršbo dovolil. Tožnik v tožbi navaja, da je k pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe priložil tožbo z dne 28.9.1994, vloženo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, s katero dokazuje, da je začet upravni spor glede izvršilnega naslova. V pritožbi, ki je bila vložena preko prvostopnega organa, je izrecno navedeno, da je podan predlog za odložitev izvršbe do pravnomočne rešitve v upravnem sporu. Prvostopni upravni organ je ta predlog spregledal in celotni spis poslal toženi stranki kot drugostopnem organu. Zato bi tožena stranka morala glede na to pomanjkljivost omogočiti prvostopnemu organu, da o odložitvi izvršbe razpravlja in odloči. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi gre za izvrševanje ukrepa tržnega inšpektorja, to je odločbe z dne 5.5.1994. Ta odločba je izvršilni naslov, na podlagi katerega je bil dne 27.9.1994 izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo in zagroženo denarno kaznijo, če tožnik ne bo izpolnil naložene obveznosti. Kot je pravilno navedla tožena stranka, je po 1. odstavku 280. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v upravni izvršbi sicer dovoljena pritožba, vendar se ta lahko nanaša le na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Po drugem odstavku 281. člena ZUP se upravna izvršba odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog. Odložitev izvršbe dovoli organ, ki je izdal sklep, s katerim jo je dovolil. Tožba, s katero se sproži upravni spor zoper dokončni upravni akt, praviloma ni ovira za izvršitev tega akta. Tožnik pa lahko zahteva odložitev izvršbe, če meni, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta nastala težko popravljiva škoda, odložitev izvršbe pa ne nasprotuje javnemu interesu. O takšnem zahtevku mora pristojni organ izdati odločbo najkasneje v roku 3 dni od prejema zahteve (17. člen ZUS).

V obravnavanem primeru je tožnik v pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in podredno, naj prvostopni organ po prejemu te pritožbe izvršbo odloži do pravnomočne rešitve tožbe, vložene v upravnem sporu. Po presoji sodišča tožena stranka ni kršila pravil postopka, če podrednega zahtevka ni najprej poslala prvostopnemu organu, kot pristojnemu organu za odločanje o odlogu izvršbe. Tožnik je primarno uveljavljal odpravo izpodbijane odločbe. Podredni pritožbeni zahtevek pa ne predstavlja zahteve za odlog izvršbe. Zato je tožena stranka tožniku pravilno le pojasnila, da o odlogu odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je izvršbo dovolil. Za odločitev po podrednem zahtevku itak ni pristojna.

Ker uveljavljani tožbeni razlog ni podan in ker tudi ni navedb oz. dokazov o okoliščinah iz 1. odstavka 281. člena ZUP, zaradi katerih bi moral upravni organ izvršilni postopek ustaviti, je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS/77 v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona u upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97). Citirane določbe ZUS/77 je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).