Jedro

Po ustaljeni sodni praksi Upravnega sodišča RS je v primeru, če je BPP dodeljena za določen sodni postopek (npr. delovnopravni spor, kot je to v obravnavanem primeru) na prvi stopnji, šteti, da je zadnja storitev opravljena, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej v obravnavanem primeru, ko je tožnica, kot pooblaščenka upravičenke, prejela izdatek sodne poravnave.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. BPP 52/2018 z dne 9. 8. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 124,20 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) zavrgel tožničin predlog za izplačilo nagrade za nudenje BPP po napotnici št. BPP 52/2018-2 z dne 1. 3. 2018. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnica z odločbo BPP 52/2018 z dne 6. 2. 2018 in z dne 1. 3. 2018 imenovana za nudenje BPP upravičenki A.A. za sestavo in vložitev tožbe ter za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v individualnem delovnem sporu, ki se na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Kranju, obravnava pod opr. št. ... Citira prvi in peti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter navaja, da je bila napotnica št. BPP 52/2013-2 z dne 1. 3. 2018 popolna petnajsti dan po sklenitvi sodne poravnave z dne 3. 7. 2018. Zato bi jo morala tožnica vrniti najkasneje 18. 7. 2018. Ker jo je predložila šele 31. 7. 2018, je to storila prepozno.

2. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri zatrjuje, da je napotnico vložila pravočasno in da je organ za BPP izpodbijani sklep izdal na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter ob napačni uporabi materialnega zakona. Spregledal je namreč, da je bila sodna poravnava sklenjena pod pogojem, da je pravdni stranki ne prekličeta v roku 8 dni. Poudarja, da je bila s sklenjeno sodno poravnavo dejansko seznanjena 27. 7. 2018. Pred vložitvijo predloga za izplačilo nagrade za nudenje BPP po napotnici BPP 52/2018-2 z dne 1. 3. 2018 je namreč čakala na obvestilo sodišča o tem, da je bil pogoj, določen v sodni poravnavi, izpolnjen, in sodna poravnava veljavno sklenjena, saj bi bil v nasprotnem primeru njen predlog za izplačilo nagrade preuranjen. Sodišču predlaga, naj po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje. Hkrati priglaša stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka je sodišču poslala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Stranka z interesom, upravičenka do BPP, v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je v postopku mediacije in poravnavanja uspela le z manjšim delom svojega zahtevka in s sodno poravnavo ni prejela premoženjske koristi, ampak se je le delno vzpostavilo zakonito stanje.

5. Tožba je utemeljena.

6. Po prvem odstavku 40. člena ZBPP je izvajalec BPP dolžan pristojni strokovni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Če izvajalec napotnice ne vrne v roku iz prvega odstavka tega člena, ni upravičen do plačila storitev BPP (peti odstavek te določbe ZBPP). Določba je prisilne narave in zato je pristojni organ nanjo vezan, kar pomeni, da v primeru prekoračitve roka za vračilo napotnice ne more odobriti plačila, pa čeprav je bila storitev opravljena.

7. Organ za BPP v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je bila sodna poravnava v individualnem delovnem sporu Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Kranju, ..., sklenjena 3. 7. 2008, kar pomeni, da bi morala tožnica napotnico organu za BPP predložiti najkasneje do 18. 7. 2018. Tožnica pa ugovarja, da je bila sodna poravnava sklenjena pod pogojem, da je pravdni stranki ne prekličeta v roku 8 dni in da je bila s sklenjeno sodno poravnavo dejansko seznanjena 27. 7. 2018. 8. Med strankama je torej sporno, kdaj je tožnica, odvetnica, določena upravičenki za nudenje BPP za sestavo in vložitev tožbe ter za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v individualnem delovnem sporu, ki se je na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Kranju, obravnaval pod opr. št. ..., opravila zadnjo storitev, na katero se veže 15 dnevni rok za predložitev izpolnjene napotnice organu za BPP. Ni pa spora o tem, da je napotnico pristojnemu organu za BPP predložila 31. 7. 2018. 9. Iz zapisnika o sodni poravnavi v zadevi ... z dne 3. 7. 2018 (priloga A8), ki se nahaja tudi v upravnem spisu zadeve, izhaja, da je sklenjena pod pogojem, da je pravdni stranki ne prekličeta v roku 8 dni (3. točka sodne poravnave).

10. Po ustaljeni sodni praksi Upravnega sodišča RS je v primeru, če je BPP dodeljena za določen sodni postopek (npr. delovnopravni spor, kot je to v obravnavanem primeru) na prvi stopnji, šteti, da je zadnja storitev opravljena, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej v obravnavanem primeru, ko je tožnica, kot pooblaščenka upravičenke, prejela izdatek sodne poravnave1. 11. Organ za BPP v izpodbijanem sklepu ni ugotavljal, kdaj je tožnica dejansko opravila zadnje dejanje – torej kdaj je prejela izdatek sklenjene sodne poravnave. To pomeni, da je zaradi napačne uporabe materialnega prava (prvega v povezavi s petim odstavkom 40. člena ZBPP) dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

12. Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in v skladu s tretjim odstavkom istega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, v katerem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. V zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožnici povrniti njene stroške postopka. Glede na določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik) in ob upoštevanju priglašenih stroškov, je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v priglašeni višini 101,80 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženki. Ob upoštevanju 22% DDV znašajo stroški skupaj 124,20 EUR. Toženka mora tožnici priznane stroške postopka povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 Primerjaj: sodbe Upravnega sodišča RS I U 1394/2015 z dne 26. 11. 2015, opr. št. II U 440/2015 z dne 15. 9. 2016, opr. št. II U 69/2017 z dne 13. 2. 2019.