Jedro

Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da je odločanje o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku urejeno v desetem poglavju ZKP in kot je to navedeno tudi v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP 103/14-27 z dne 6. 6. 2018, iz določb navedenega poglavja izhaja, da odločanje o premoženjskopravnem zahtevku pomeni odločanje v sporih iz premoženjskopravnih razmerij med obdolžencem (kot tožencem) in drugo fizično ali pravno osebo (kot tožnikom). Sodišče o sporih iz premoženjskopravnih razmerij sicer res odloča v pravdnem postopku, vendar kadar upravičenec za podajo premoženjskopravnega zahtevka trdi, da je obligacijsko razmerje nastalo zaradi ravnanja, ki hkrati izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja, o katerem odloča sodišče v kazenskem postopku, se zaradi načela ekonomičnosti o premoženjskopravnem zahtevku (vključno z obrestmi) odloči tudi v okviru kazenskega postopka. V takšnem primeru se znotraj kazenskega postopka izvede t. i. pridruženi (adhezijski) pravdni postopek.

Izrek

I. Pritožba zagovornikov obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi A. A. je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati na 315,00 EUR odmerjeno sodno takso.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi A. A. spoznan za krivega storitve poskusa kaznivega dejana posilstva po tretjem odstavku 170. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1H), za kar mu je bila izrečena kazen eno leto in štiri mesece zapora, pri čemer je bilo odločeno, da bo obdolženec na podlagi tretjega odstavka 86. člena KZ-1H kazen prestajal na odprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo odločeno tudi, da je obdolženec dolžan oškodovanki B. B. povrniti premoženjskopravni zahtevek v višini 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2021 dalje, do plačila. V skladu s prvim odstavkom 95. člena ZKP je bilo odločeno tudi o stroških kazenskega postopka.

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritožil obdolženčev zagovornik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da o pritožbi samo odloči ter razsodi, da je obdolženec dolžan plačati oškodovanki zgolj premoženjskopravni zahtevek v znesku 10.000,00 EUR, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti. V presežku, s priglašenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, bi naj pritožbeno sodišče oškodovanko napotilo na pravdni postopek. V obrazložitev svoje pritožbe pritožnik navaja, da je prvostopno sodišče oškodovanki v nasprotju z določili ZKP priznalo tudi zakonske zamudne obresti od 12. 10. 2021, do plačila. Ob tem pritožnik izpostavlja, da bi sodišče lahko zamudne obresti oškodovanki prisodilo zgolj v civilnem postopku, kjer se lahko uporabljajo določila OZ. V kazenskem postopku pa je, po oceni pritožnika, sodišče vezano na določila ZKP, v skladu s temi določili pa bi moralo sodišče oškodovanko z zakonskimi zamudnimi obrestmi napotiti na pravdo.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da je odločanje o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku urejeno v desetem poglavju ZKP (100.-111. člen) in kot je to navedeno tudi v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP 103/14-27 z dne 6. 6. 2018, iz določb navedenega poglavja izhaja, da odločanje o premoženjskopravnem zahtevku pomeni odločanje v sporih iz premoženjskopravnih razmerij med obdolžencem (kot tožencem) in drugo fizično ali pravno osebo (kot tožnikom). Sodišče o sporih iz premoženjskopravnih razmerij sicer res odloča v pravdnem postopku, vendar kadar upravičenec za podajo premoženjskopravnega zahtevka trdi, da je obligacijsko razmerje nastalo zaradi ravnanja, ki hkrati izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja, o katerem odloča sodišče v kazenskem postopku, se zaradi načela ekonomičnosti o premoženjskopravnem zahtevku (vključno z obrestmi) odloči tudi v okviru kazenskega postopka (prvi odstavek 100. člena ZKP). V takšnem primeru se znotraj kazenskega postopka izvede t.i. pridruženi (adhezijski) pravdni postopek. Smisel odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku je torej, da sodišče v enotnem postopku odloči tako o kazensko pravnih, kot tudi o civilno pravnih posledicah kaznivega dejanja. Nikakor torej ni mogoče soglašati s pritožbenimi trditvami, da prvostopno sodišče v kazenskem postopku ne bi smelo odločati o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke oziroma o zakonskih zamudnih obrestih.

5. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da je obdolženec, poučen o pravnih posledicah svoje izjave, ob priznanju krivde v celoti pripoznal tudi priglašen premoženjskopravni zahtevek oškodovanke v višini 10.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2021 dalje (list. št. 36). Glede na to, da zoper sklep o priznanju krivde ni pritožbe, o čemer sta bila, kot je to že navedeno, tako obdolženec kot njegov zagovornik na naroku tudi ustrezno poučena, se pritožba obdolženčevega zagovornika pokaže kot povsem neutemeljena.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

7. Pritožbeno sodišče je obdolžencu, kot strošek pritožbenega postopka, naložilo v plačilo sodno takso v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) in taksno tarifo tar. št. 7122.