Jedro

To sicer drži, vendar pa to še ne pomeni, da nasprotni udeleženec nima pravice odgovoriti na predlagateljičin predlog, kjer izrazi svoje nestrinjanje z njenim predlogom in poda svoj, drugačen predlog. Vlaganje nasprotnih predlogov je v družinskih nepravdnih postopkih običajna praksa, saj gre za postopke, kjer želita nekdanja zakonca ali zunajzakonska partnerja urediti vprašanje varstva in vzgoje, preživljanja in otrokovih stikov. ZNP-1 sicer o nasprotnem predlogu izrecno ne govori, vendar to izhaja iz smiselne uporabe določb ZPP (določbe o nasprotni tožbi iz 183. člena ZPP), ki jo predvideva 42. čl. ZNP-1.

Sodišče tak pavšalni argument zavrača, saj pri presoji izpolnjevanja subjektivnega kriterija ni pomembno, kdaj je BPP odločba bila izdana, ampak je pomembno, kdaj je bila vložena prošnja, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Iz tega izhaja, da če je tožnik prošnjo vložil 26. 9. 2024 (kot v tej zadevi, kar izhaja iz izpodbijane odločbe), se pri izračunu dohodka upoštevajo dohodki in prejemki meseca avgusta, julija in junija 2024, mesec september pa se ne upošteva.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Zahtevek za povrnitev stroškov stranke z interesom se zavrne.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo ugodil prošnji stranke z interesom (v nadaljevanju prosilec) in mu dodelil redno BPP v obsegu vložitve nasprotnega predloga v postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu vodi pod opr. št. II N 258/2024 zaradi spremembe stikov in izvajanja starševske skrbi, in sicer od dne 27. 9. 2024 dalje (I. točka izreka). Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A.A. (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prosilec vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v še neuvedenem postopku zaradi vložitve nasprotnega predloga za spremembo stikov in izvajanja starševske skrbi.

3.V zvezi s subjektivnim oziroma dohodkovno premoženjskim kriterijem, je po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Materialni položaj prosilca se skladno z določbo 14. člena ZBPP ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg prosilca upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca se uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb, pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če njegov mesečni dohodek (lastni dohodek prosilca) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, t.j. 969,76 EUR. Po določbi 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

4.Organ za BPP je ugotovil, da prosilec v smislu določbe enajstega odstavka 10. člena ZUPJS šteje za samsko osebo. Prosilec se je v prošnji glede dokazil o dohodkovnem in premoženjskem stanju skliceval na odločbo št. Bpp 147/2024 z dne 26. 4. 2024, s katero je bila prosilcu že odobrena BPP v drugem postopku. Organ za BPP je vpogledal v javne evidence in prebral odločbo št. Bpp 147/2024 z dne 26. 4. 2024. Ugotovil je, da v zvezi s presojanjem izpolnjevanja dohodkovno-premoženjskega kriterija pri prosilcu v času odločanja ni sprememb. Organ za BPP se je zato skliceval na 6.- 9. točko obrazložitve odločbe št. Bpp 147/2024 z dne 26. 4. 2024 in ocenil, da prosilec izpolnjuje dohodkovni in premoženjski kriterij.

5.V zvezi z izpolnjevanjem objektivnega oziroma vsebinskega kriterija organ v nadaljevanju pojasnjuje vsebino 24. člena ZBPP. Navaja, da je prosilec pojasnil, da je po prejemu predloga predlagateljice ugotovil, da bo v postopku pred sodiščem (opr. št. II N 148/2024) treba vložiti nasprotni predlog, zaradi česar prosi za dodelitev BPP za zastopanje in pravno svetovanje na prvi stopnji v še neuvedenem nepravdnem postopku, ki bo začet z vložitvijo nasprotnega predloga za spremembo stikov in izvajanja starševske skrbi in bo opremljen z drugo opravilno številko, v kolikor sodišče postopka z nasprotnim predlogom ne bo združilo z zadevo II N 148/2024. Prosilec je nato prošnjo dopolnil s pojasnilom, da je sodišče 10. 10. 2024 sklenilo, da se postopka pod opr. št. II N 148/2024 in II N 258/2024 (nasprotni predlog) združita v skupno obravnavanje in se postopek po združitvi vodi pod opr. št. II N 148/2024, sklep je priložil. Organ za BPP se je po telefonu z izvajalko BPP dogovoril, da se obseg BPP v prošnji za postopek opr. št. II N 258/2024, zaradi združitve postopkov, nanaša zgolj na vložitev nasprotnega predloga. Organ za BPP je navedel, da je prosilec laična stranka, ki za sestavo in vložitev vlog v postopkih utemeljeno potrebuje pomoč pravnega strokovnjaka. Organ ocenjuje, da okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo za dodelitev BPP, kažejo na to, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj, s čimer je izpolnjen tudi vsebinski kriterij za dodelitev BPP.

6.Tožnik je vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo. Sodišču predlaga, naj jo spremeni tako, da zahtevek prosilca zavrne, podredno pa naj zadevo vrne v ponovni postopek. Toženka je kršila pravila postopka, materialno pravo je bilo napačno uporabljeno in dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

7.Odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena BPP. Navaja, da je zahtevek prosilca za vložitev nasprotnega predloga v postopku zaradi spremembe stikov in izvajanja starševske skrbi očitno nerazumen in v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (24. člen ZBPP). Sodišče v nepravdnem postopku ureja razmerja med udeleženci, pri tem pa vsebinsko ni vezano na predloge udeležencev, ampak upošteva opis razmerja oziroma stanja, kot ga podajo udeleženci. O predlagateljevem predlogu se torej ne odloča na način, da se mu ugodi ali zavrne (to velja v pravdnem postopku), ampak gre za vsebinsko ureditev spornega razmerja oziroma stanja, pri tem pa upošteva tudi pobude in interese drugih udeležencev. V nepravdnem postopku ni treba in zlasti ni nujno vlagati nasprotnega predloga, ampak bi lahko prosilec svojo pobudo in predloge za ureditev spornega razmerja sodišču posredoval z odgovorom na predlagateljičin predlog v postopku, ki je pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. II N 148/2024 že v teku in za katerega mu je bila BPP že odobrena. Tožnik izpostavlja javni interes (44. člen ZBPP), za proračunska sredstva pa velja načelo učinkovitosti in gospodarnosti.

8.Tožnik zatrjuje, da prosilec ne izpolnjuje subjektivnega oziroma dohodkovno premoženjskega kriterija, odločitev je napačna. Navaja, da je organ za BPP istega dne, kot je izdal izpodbijano odločbo (28. 10. 2024), izdal tudi odločbo Bpp 1067/2024, s katero je prosilcu zavrnil prošnjo za dodelitev BPP, ker je ugotovil, da prosilec z mesečnim povprečnim dohodkom (1.090,13 EUR), prejetim iz naslova plače, presega finančni mejnik za dodelitev BPP. Organ za BPP je torej istega dne, za istega prosilca ugotovil popolnoma različno premoženjsko in finančno stanje in sprejel diametralno različno odločitvi. Tožnik še navaja, da iz upravnega spisa izhaja, da organ za BPP sploh ni pridobil podatka o dohodkih prosilca za obdobje treh koledarskih mesecev pred vložitvijo prošnje (20. člen ZSVarPre), ampak zgolj za zadnja dva meseca pred vložitvijo prošnje. Glede na podatek, da je prosilec prošnjo vložil 27. 9. 2024, bi organ za BPP moral ugotavljati prosilčev dohodek v obdobju od 27. 6. 2024 - 27. 9. 2024. Na podlagi listin v spisu Bpp 1011/2024 in Bpp 1067/2024, pa izhaja, da prosilčevi prihodki v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje (prošnja z dne 27. 9. 2024), v juliju 2024 (995,33 EUR), avgustu 2024 (1.102,85 EUR) in septembru 2024 (1.172,21 EUR), v povprečni višini 1.031,17 EUR dejansko presegajo finančni mejnik za dodelitev BPP.

9.Toženka odgovora na tožbo ni vložila, sodišču je le predložila upravni spis.

10.Sodišče je v postopek kot stranko z interesom pritegnilo prosilca, ki je vložil odgovor na tožbo. Prosilec uvodoma navaja, da tožba ne vsebuje tožbenega zahtevka in ne ustreza določbam Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Pogoji za vodenje spora polne jurisdikcije niso izpolnjeni, tožnik spremembe izpodbijane odločbe ni upravičen zahtevati. Zahtevek, da se zadeva vrne v ponovni postopek pa ne predstavlja zahtevka, ki bi ga bilo mogoče skladno z določbo 33. člena ZUS-1 postaviti. Prosilec nadalje prereka tožbene trditve, da v nepravdnem postopku ni treba konkretno oblikovati predloga, o katerem naj določi sodišče, tožnik sodne prakse ne citira. Tudi v nepravdnem postopku (kot v pravdnem postopku) sodišče ne sme odločiti preko postavljenega zahtevka. Če se sodišče v postopku II N 148/2024 ne bi strinjalo s predlogom predlagateljice (o urejanju stikov s prosilcem in mladoletnim otrokom), bi njen predlog zavrnilo. Predlagatelj mora tudi v nepravdnih postopkih postaviti ustrezen predlog, o katerem lahko sodišče odloči. Če sodišče oceni, da predlog ni utemeljen, ga bo zavrnilo in ne odločilo nekaj čisto drugega. Sodišče v nepravdnem postopku odloča tako, da predlogu ugodi, ga zavrže ali zavrne. Prosilec meni, da je treba v nepravdnih postopkih, glede vprašanj otrok, predlog konkretno oblikovati, da lahko sodišče o njem odloči. Če je predlog vsebovan zgolj v navedbah in ni ustrezno formuliran, sodišče o njem ne more odločiti. Ne drži, da bi sodišče v postopku II N 148/2024 predlog prosilca upoštevalo tudi, če bi ga navedel v odgovoru, saj je sodišče vezano na konkretno oblikovane predloge, ne pa zgolj na navedbe. Prosilec je vložil eno vlogo in nasprotni predlog podal v postopku, ki je že tekel pod opr. št. II N 148/2024, ni šlo za ločen nasprotni predlog. Če prosilcu za vložitev nasprotnega predloga ne bi bila odobrena BPP, bi sodišče prosilcu posredovalo nalog za plačilo sodne takse, kljub temu, da je bil postavljen v eni vlogi, skupaj z odgovorom na predlog. V primeru, da prosilcu za vložitev nasprotnega predloga ne bi bila odobrena BPP, toženka pri priglasitvi odvetniških stroškov ne bi priznala nagrade za nasprotni predlog. Gre za ustaljeno prakso toženke, zaradi česar je prosilec vložil prošnjo za BPP za vložitev nasprotnega predloga. Prosilec izpolnjuje dohodkovno premoženjski kriterij, njegov povprečni mesečni dohodek ne presega cenzusa. Tožnik prihaja v nasprotje sam s seboj, saj v tožbi navaja, da bi organ za BPP moral ugotavljati prosilčev prihodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje, nato pa sam nepravilno v tej zvezi navaja mesece julij, avgust in september 2024. Prosilec je v navedenem obdobju izpolnjeval finančni kriterij za dodelitev BPP, saj je prejemal minimalni dohodek (skladno s sodno poravnavo), vse od januarja 2023 dalje pa plačuje tudi mesečno preživnino za mladoletno hči v višini 100,00 EUR. Tožnica tega ne upošteva, skladno s sodno prakso gre za odhodek, ki vpliva na višino dohodka prosilca za BPP in se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Predlaga, da sodišče tožbo primarno zavrže, podredno pa zavrne, priglaša tudi stroške postopka.

11.Tožba ni utemeljena.

12.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev organa za BPP, ki je ugodil prošnji za BPP stranke z interesom v obsegu vložitve nasprotnega predloga v nepravdnem postopku, zaradi spremembe stikov in izvajanja starševske skrbi. Stališče organa za BPP je, da stranka z interesom ne izpolnjuje objektivnega in subjektivnega kriterija za BPP.

13.Iz 24. člena ZBPP izhaja, da organ prošnjo zavrne (gre za presojo izpolnjevanja objektivnega pogoja za BPP), če je ta očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, oziroma če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno- ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

14.Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.

15.Tožnik svoj argument, da objektivni kriterij v tej zadevi ni izpolnjen, gradi na tem, da vlaganje nasprotnih predlogov v nepravdnem postopku ni potrebno in zlasti ne nujno, saj gre v teh postopkih za urejanje razmerij med udeleženci in sodišče na predloge udeležencev ni vsebinsko vezano. To sicer drži,

vendar pa to še ne pomeni, da nasprotni udeleženec nima pravice odgovoriti na predlagateljičin predlog, kjer izrazi svoje nestrinjanje z njenim predlogom in poda svoj, drugačen predlog. Vlaganje nasprotnih predlogov je v družinskih nepravdnih postopkih običajna praksa, saj gre za postopke, kjer želita nekdanja zakonca ali zunajzakonska partnerja urediti vprašanje varstva in vzgoje, preživljanja in otrokovih stikov. ZNP-1 sicer o nasprotnem predlogu izrecno ne govori, vendar to izhaja iz smiselne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, določbe o nasprotni tožbi iz 183. člena ZPP), ki jo predvideva 42. čl. ZNP-1. Pa tudi sicer iz tožnikovega stališča izhaja, da pravzaprav oporeka razumnosti tožnikove prošnje za BPP, a natančneje ne pojasni v čem kriteriji iz 24. člena ZBPP v tej zadevi niso izpolnjeni. Kot pojasnjeno zgoraj, pa gre pri tem kriteriju za presojo razumnosti konkretne zadeve in za utemeljitev, zakaj je glede na konkretno dejansko stanje zahtevek prosilca očitno nesorazmeren. Takšnih trditev pa tožnik ne ponudi.

16.Naslednje sporno vprašanje med strankami je, ali stranka z interesom izpolnjuje subjektivni kriterij.

17.Tožnik navaja, da naj bi toženka istega dne, kot je bila izdana izpodbijana odločba, stranki z interesom prošnjo za BPP v drugi zadevi zavrnila, saj naj bi presodila, da presega finančni mejnik. Istega dne naj bi bili sprejeti diametralno različni odločitvi.

18.Sodišče tak pavšalni argument zavrača, saj pri presoji izpolnjevanja subjektivnega kriterija ni pomembno, kdaj je BPP odločba bila izdana, ampak je pomembno, kdaj je bila vložena prošnja, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Tožnik pa ne poda natančnejše primerjave med obema zadevama v smislu, da bi šlo za prošnji, ki bi bili vloženi v istem mesecu.

19.Iz prvega odstavka 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) namreč izhaja, da se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Iz tega izhaja, da če je tožnik prošnjo vložil 26. 9. 2024 (kot v tej zadevi, kar izhaja iz izpodbijane odločbe), se pri izračunu dohodka upoštevajo dohodki in prejemki meseca avgusta, julija in junija 2024, mesec september pa se ne upošteva. Takšno stališče potrjuje tudi sodna praksa.³ Posledično je povsem irelevantno, kdaj je toženka v drugi zadevi izdala BPP odločbo, pomembno je, kdaj je bila vložena prošnja in kateri trije koledarski meseci pred mesecem vložitve prošnje so pri tem bili upoštevani.

20.Materialnopravno je zato povsem napačno tudi nadaljnje tožnikovo stališče, ko zatrjuje, da bi toženka morala upoštevati tožnikov dohodek v obdobju od 27. 6. 2024 - 27. 9. 2024 in ko navaja, da je bil povprečni tožnikov mesečni dohodek julija, avgusta in septembra 2024 1.090,13 EUR (z upoštevanjem septembra 2024), kar presega finančni mejnik za dodelitev BPP. Mesec september za presojo izpolnjevanja subjektivnega kriterija namreč ni pravno upošteven, saj je bila prošnja v tej zadevi vložena septembra, zato se septembrski dohodki in prejemki ne upoštevajo.

21.Glede na to, da je tožnikovo stališče o upoštevnih mesecih za izpolnjevanje subjektivnega kriterija za BPP materialnopravno povsem zmotno, se sodišče ni spustilo v presojo dejanskega stanja v zvezi s tem, kateri meseci so bili upoštevani v konkretni zadevi, saj tožnik ni podal pravno relevantnega stališča o nezakonitosti odločbe.

22.Glede na predhodno navedeno sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena, našlo pa tudi ni drugih nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

23.Vprašanja povrnitve stroškov postopka prizadetih oseb s položajem stranke, ki sodelujejo postopku, ni urejeno v ZUS-1, zato je treba v zvezi s tem v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporabiti ZPP v delu, ki ureja povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1.⁴

24.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom je sodišče sprejelo na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni strani in njenemu intervenientu povrniti stroške. Ker je stranka z interesom (objektivno gledano) uspela s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, naj sodišče tožbo tožnika zavrne, je zaradi navedenega načeloma upravičena do povrnitve stroškov postopka. Ker pa se po prvem odstavku 155. člena ZPP povrnejo stranki le ''potrebni stroški'', je treba ugotoviti, ali so navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo takšne, da so pomembne za razjasnitev zadeve oziroma da vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča stranka z interesom takšnih navedb ni podala, saj se ni argumentirano opredelila do drugih s strani tožnika podanih navedb o zavrnitvi tožnikovih prošenj iz razloga preseganja finančnega mejnika. Glede objektivnega pogoja pa stranka z interesom tudi ni podala navedb v smislu izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP, zaradi česar ni vplivala na odločitev sodišča. Glede na navedeno stranki z interesom stroški postopka ne gredo.

PRAVNI POUK:

Pritožba zoper to sodbo ni dovoljena (prvi odstavek 73. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Npr. sodbe Upravnega sodišča I U 1076/2015, I U 786/2015, II U 207/2021 (8. točka obrazložitve), I U 701/2022-10 (8. točka obrazložitve).

2Npr. iz sklepa VSL II Cp 1703/2019 z dne 11. 12. 2019 (9. točka obrazložitve) izhaja, da sodišče pri odločanju v nepravdnem postopku vsebinsko ni vezano na predloge udeležencev. Upoštevati mora le opis razmerja oziroma stanja, kot ga podajajo posamezni udeleženci. O predlogu predlagatelja torej ne odloča tako, da mu ugodi ali ga zavrne (kot je primer v pravdnem postopku), ampak vsebinsko uredi sporno razmerje oziroma stanje in pri tem upošteva tudi pobude in interese drugih udeležencev.

3Glej npr. sodbo Upravnega sodišča I U 731/2016 z dne 12. 7. 2016 (11. točka obrazložitve).

4Enako stališče ima tudi Vrhovno sodišče RS, ki ga je sprejelo v zadevah I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013 in I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/3

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 183

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 20, 20/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.