Jedro

Okoliščina, da je obtoženec zoper sodnike pristojnega sodišča in druge uradne osebe, ki so delovale v konkretnem postopku, vložil kazensko ovadbo zaradi izvršitve kaznivih dejanj, sama po sebi ne more vzbuditi objektivno upravičenega dvoma v nepristranskost sojenja. To bi namreč pomenilo, da lahko stranke z vlaganjem ovadb zoper sodnike zaradi nestrinjanja z njihovimi procesnimi odločitvami dosežejo njihovo izločitev iz sojenja in na ta način izigrajo pravila o zakonitem sodniku, kar ne more biti dopustno.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pred Višjim sodiščem v Kopru je v teku postopek s pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici I K 35029/2024 z dne 7. 10. 2025, s katero je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Senat pritožbenega sodišča je na seji ugotovil, da je obtoženi predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, zato je bila seja preložena do odločitve o njegovem predlogu.

2.Vrhovnemu sodišču so bile v odločanje predložene obtoženčeve vloge z dne 25. 2. 2026, 30. 3. 2026 in 1. 4. 2026, v katerih je med ostalim predlagano, da se krajevna pristojnost prenese na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je podan dvom v nepristranskost sojenja pred Višjim sodiščem v Kopru. Obtoženec navaja, da je decembra 2024 vložil kazensko ovadbo zoper sodnike Okrožnega sodišča v Novi Gorici, zoper sodnike Višjega sodišča v Kopru in zoper dva tožilca ter policiste, ki so "z zlorabo položaja reševali zadevo, v kateri se mu očita storitev kaznivega dejanja". Kazenska ovadba naj bi bila vložena "zaradi oblikovanja kartela mafijskega tipa," pri čemer obtoženec pojasnjuje, da za svoje navedbe "nima dokazov in zato ne obtožuje," ima pa štiri priče, ki so pripravljene pričati o dajanju neupravičenih koristi (podkupnin) preko odvetnikov. Obtoženec nadalje navaja, da na Okrožnem sodišču v Novi Gorici in na Višjem sodišču v Kopru ni bil deležen poštenega in pravičnega sojenja, kar je drugi razlog za predlagan prenos pristojnosti.

B.

3.Vrhovno sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP kot skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pri presoji mora izhajati na eni strani iz ustaljenega stališča, da predstavlja institut prenosa krajevne pristojnosti izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato jo je treba kot takšno razlagati restriktivno.

3.Na drugi strani pa velja, da Vrhovno sodišče obstoja razlogov za delegacijo ne ugotavlja po uradni dolžnosti, ampak je pri presoji vezano izključno na navedbe predlagatelja v predlogu za prenos krajevne pristojnosti.

4.Vsebina predloga za prenos krajevne pristojnosti v konkretnem primeru razkriva, da se obtoženec osredotoča na utemeljevanje "drugih tehtnih razlogov" za prenos krajevne pristojnosti zaradi zagotavljanje pravice do nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Obtoženec kot osrednji razlog za predlagano delegacijo navaja dejstvo, da je zoper sodnike pristojnega sodišča in druge uradne osebe, ki so delovale v konkretnem postopku, vložil kazensko ovadbo zaradi izvršitve kaznivih dejanj. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ta okoliščina sama po sebi ne more vzbuditi objektivno upravičenega dvoma v nepristranskost sojenja, saj bi to pomenilo, da lahko stranke z vlaganjem ovadb zoper sodnike zaradi nestrinjanja z njihovimi procesnimi odločitvami dosežejo njihovo izločitev iz sojenja in na ta način izigrajo pravila o zakonitem sodniku, kar ne more biti dopustno.

4.V obravnavanem primeru ni mogoče prezreti niti obtoženčevih navedb, da za svoje očitke nima nobenih (konkretnih) dokazov, kar samo še utrjuje presojo, da vložena kazenska ovadba zoper sodnike v danem primeru ne more utemeljiti tehtnega razloga za predlagano delegacijo.

5.Ostala obtoženčeva izvajanja ostajajo v polju zatrjevanja (bistvenih) kršitev določb kazenskega postopka in kršitev ustavnih pravic, ki naj bi bile storjene v postopku zoper njega. Te kršitve bodo lahko predmet morebitnega postopka z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ne morejo pa utemeljiti prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlagateljev dvom v nepristranskost sojenja pred Višjim sodiščem v Kopru ostaja povsem posplošen in izhaja predvsem iz njegovega nestrinjanja s procesnimi odločitvami sodišč, kar po ustaljeni praksi ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.

C.

6.Ker obtoženec ni izkazal tehtnih okoliščin, ki bi po prvem odstavku 35. člena ZKP narekovale prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.

-------------------------------

1Med številnimi npr. sklep Vrhovnega sodišča I Kr 55384/2011 z dne 17. 11. 2016.

2Sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 5502/2018 z dne 24. 5. 2018, I Kr 6439/2017-70 z dne 4. 4. 2019 in drugi.

3Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 3140/2017 z dne 23. 7. 2020 (tč. 25 obrazložitve).

4Sklepi Vrhovnega sodišča I Kr 17558/2019 z dne 22. 8. 2019, I Kr 46727/2018 z dne 11. 4. 2023 in drugi.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 35, 35/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.