Sodišče prve stopnje je dvakrat odločilo o isti stvari - zavrnitvi presežka predlagateljičinega predloga. Situacija je podobna prekoračitvi zahtevka, zato je pritožbeno sodišče drugo zavrnitev razveljavilo.
Predlagateljica je predlogu za prepustitev stanovanja po ZPND priložila izvršljiv notarski zapis, s katerim je prostovoljno sprejela obveznost, da se bo do 31. 12. 2026 izselila iz spornega stanovanja. Sklep sodišča v postopku po ZPND, s katerim bi predlagateljica pridobila pravico, da v spornem stanovanju biva dlje od navedenega datuma, bi bil v izrecnem nasprotju z izvršljivim notarskim zapisom, torej bi tak ukrep povzročil pravno nedopustno nasprotje med dvema izvršilnima naslovoma, česar sodišče zaradi varovanja načel pravnomočnosti ter zaupanja v pravo ne sme dopustiti.
I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v V. točki izreka razveljavi.
II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.
1.Udeleženca postopka imata skupna otroka A. A. (roj. 2018) in B. A. (roj. 2021). Med njima teče postopek za ureditev razmerij glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok. V teku je tudi predkazenski postopek zoper nasprotnega udeleženca zaradi nasilja v družini. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku na predlog predlagateljice z dne 4. 2. 2026 dne 11. 2. 2026 izdalo sklep po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini1, s katerim je nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje predlagateljici ter otrokoma, vrtcu, šoli in delovnemu mestu predlagateljice ter mu naložilo, da predlagateljici in otrokoma prepusti stanovanje na C. za obdobje 6 mesecev (torej do 11. 8. 2026).
2.Nasprotni udeleženec je zoper sklep vložil ugovor, o katerem še ni odločeno.
3.Z izpodbijanim sklepom je na predlog predlagateljice z dne 24. 6. 2026 ukrep prepustitve stanovanja podaljšalo do 31. 12. 2026 (I. točka izreka) ter zavrnilo, kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače - glede podaljšanja ukrepa za čas 6 mesecev (II. točka izreka); določilo novo denarno kazen za primer kršitve ter predlagatelju izreklo denarno kazen 500 EUR zaradi kršitve ukrepov (III. in IV. točka izreka); (ponovno) zavrnilo predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepa na polnih 6 mesecev (V. točka izreka) ter odločilo o stroških in nesuspenzivnosti sklepa (VI. in VII. točka izreka, ni pritožbe).
4.Zoper II. in V. točko izreka sklepa se pritožuje predlagateljica in med drugim navaja, da je sodišče dvakrat zavrnilo presežek njenega predloga. Civilnopravna razmerja v postopkih po ZPND niso relevantna, zato se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti na notarski sporazum o delitvi skupnega premoženja, temveč bi moralo presojati pogoje za podaljšanje ukrepa oziroma ogroženost. Sodišče ni ugotavljalo, ali je predlagateljica že dobila drugo namestitev zase in za otroka.
5.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.
6.Pritožba je delno utemeljena.
7.Sodišče prve stopnje je dvakrat (v II. in V. točki izreka) odločilo o isti stvari - zavrnitvi presežka predlagateljičinega predloga. Situacija je podobna prekoračitvi zahtevka, zato je pritožbeno sodišče drugo zavrnitev (V. točko izreka) razveljavilo (357. člen Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3).
8.V preostalem delu pa je izpodbijana odločitev pravilna. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 2. 2026 odredilo prepustitev stanovanja za obdobje 6 mesecev. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdo je lastnik spornega stanovanja v hiši na C., vendar se nakazuje (notarski zapis v prilogi A3), da je to oče nasprotnega udeleženca D. A. Torej gre za položaj, ko žrtev in povzročitelj nasilja nista solastnika ali skupna lastnika stanovanja v skupni uporabi, niti nimata stavbne pravice, užitka ali rabe, niti ga nista skupaj najela, temveč je lastnik tretja oseba. V takih primerih se trajanje ukrepa prepustitve stanovanja omeji na največ 6 mesecev, le v primeru, če žrtev v roku, ki ga določi sodišče, kljub skrbnemu prizadevanju ne more najti drugega primernega bivalnega prostora, lahko sodišče šestmesečni rok na predlog žrtve izjemoma podaljša še za največ šest mesecev, razen če bi to povzročilo nesorazmerno težko breme za tretjo osebo (četrti odstavek 21. člena ZPND).
9.Pritožba niti ne zatrjuje, da bi predlagateljica v predlogu za podaljšanje ukrepa zatrjevala in izkazovala, da kljub skrbnemu prizadevanju v šestih mesecih, kolikor je ukrep veljal, ne bi mogla najti drugega primernega bivalnega prostora; torej je bil predlog za podaljšanje nesklepčen, v kar pa pritožbeno sodišče ne more poseči zaradi prepovedi reformatio in peius (359. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
10.Sodišče prve stopnje tega pogoja za (izjemno) podaljšanje ukrepa v smislu četrtega odstavka 21. člena ZPND ni ugotavljalo, temveč se je pri svoji odločitvi, da ukrep podaljša še do konca leta 2026, oprlo (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) na notarski zapis z dne 3. 6. 2025 (priloga A3), ki sta ga sklenila udeleženca postopka in ga je predlagateljica priložila predlogu za izrek ukrepov, sodišče prve stopnje pa ga je izrecno omenilo v sklepu z dne 11. 2. 2026. Skladno s tem notarskim zapisom, s katerim sta udeleženca postopka razdelila skupno premoženje, se je predlagateljica zavezala, da se bo do 31. 12. 2026 izselila iz stavbe na C.
11.Načeloma ima pritožba prav, ko navaja, da se v postopkih po ZPND ne ureja civilnopravnih razmerij, vendar gre v tem primeru za specifično situacijo, ko je: a) žrtev (predlagateljica) v predlogu za izrek ukrepov sama navedla (2. točka na drugi strani predloga), da se je iz skupnega doma dolžna izseliti do 31. 12. 2026, in b) je predlagateljica sama predložila izvršljiv notarski zapis, s katerim je prostovoljno sprejela obveznost, da se bo do 31. 12. 2026 izselila iz spornega stanovanja. Sklep sodišča v postopku po ZPND, s katerim bi predlagateljica pridobila pravico, da v spornem stanovanju biva dlje od navedenega datuma (glede na čas veljavnosti prvega ukrepa - do 11. 3. 2027), bi bil torej v izrecnem nasprotju z izvršljivim notarskim zapisom, torej bi tak ukrep povzročil pravno nedopustno nasprotje med dvema izvršilnima naslovoma, česar sodišče zaradi varovanja načel pravnomočnosti ter zaupanja v pravo ne sme dopustiti.
12.Pritožnica niti ne zatrjuje, da bi bil notarski zapis razveljavljen ali spremenjen ali da bi ga, na primer, izpodbijala s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Glede na takšno stanje stvari tudi ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je predlagateljica zase in za otroka že dobila drugo namestitev. Glede na zgoraj povedano so te pritožbene navedbe (ki so za povrh pritožbene novote) neupoštevne.
13.Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane niti izrecno zatrjevane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitve, zato je na podlagi druge točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
-------------------------------
1Uradni list RS, št. 16/2008 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPND.
2Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
3Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.