Jedro

Stališče, da je sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka procesni sklep in ni odvisen od presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka, je zavzelo Vrhovno sodišče R Slovenije v sklepu II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011. V odločbi, s katero je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, je pojasnilo, da ne glede na pojasnjevalno besedilo prvega odstavka 301. člena ZFPPIPP, zakonska določba ne vsebuje pravil za primere, ko se med pravdo začne stečajni postopek nad toženo stranko. Pravilo, ki v takšnih primerih narekuje prekinitev postopka, vsebuje 205. člen ZPP, citirani zakon pa v prvem odstavku 208. člena vsebuje tudi pravilo, kdaj se postopek nadaljuje. To se zgodi, ko upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Pravilna razlaga 301. člena ZFPPIPP narekuje zaključek, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral prvega odstavka 208. člena ZPP (nasprotne pritožbene trditve so neutemeljene) in da se lahko postopek nadaljuje tudi s prevzemom s strani upravitelja. Po ZPP je prekinitev postopka zastoj v postopku in ne eden od načinov zaključka pravde. Po stališču Vrhovnega sodišča ZFPPIPP ne daje podlage za drugačno razlago tega instituta. Določba drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP je jasna in nedvoumno ohranja procesno naravo sklepa o nadaljevanju postopka kot podlage za nadaljnje opravljanje procesnih dejanj oziroma za vodenje postopka. Določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Obstoj pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka lahko tako vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Nasprotno stališče bi pomenilo, da v primeru, ko upnik predloga ne bi podal, (sploh) ne bi bilo podlage za nadaljevanje prekinjenega postopka in za odločitev o zahtevku.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep o nadaljevanju zaradi stečaja prekinjenega postopka se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo, da sporoči, ali je tožeča stranka v stečajnem postopku nad njo prijavila terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku, se zavrže. III. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka upraviteljico tožene stranke (v nadaljevanju toženke) povabilo, da prevzame predmetni pravdni postopek. V točki II izreka je odločilo, da se pravdni postopek, prekinjen z dnem 8. 3. 2011 zaradi začetka stečajnega postopka nad toženko, nadaljuje. V razlogih odločbe se je glede nadaljevanja prekinjenega postopka sklicevalo na 208. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 301. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). S sklepom, ki ima isti datum, je toženko pozvalo, da sporoči, ali je v stečajnem postopku nad njo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) prijavila terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku in ali je prijavljena terjatev priznana ali prerekana.

2. Tožnica se v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka in zoper sklep, s katerim je bila toženka pozvana, da sporoči, ali je tožnica v stečajnem postopku nad njo prijavila terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku, sklicuje na pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki in zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Opozarja na 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP in na 244. člen ZFPPIPP in poudarja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo specialno določbo ZFPPIPP (301. člen), ki ima v konkretnem primeru kot lex specialis prednost pred prvim odstavkom 208. člena ZPP. 301. člen ZFPPIPP derogira prvi odstavek 208. člena ZPP. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo pozvati upraviteljice toženke, da prevzame postopek po prvem odstavku 208. člena ZPP, pa čeprav je bil objavljen končni seznam preizkušenih terjatev. Določba drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP se nanaša le na upnike stečajnega dolžnika - na tožeče stranke, ki so aktivno legitimirane za vložitev predloga. Dolžnost upnikov stečajnih dolžnikov je, da v kolikor je njihova terjatev prerekana, v roku enega meseca predlagajo nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka (tretji odstavek 301. člena ZFPPIPP), če pa tega ne storijo, njihova terjatev preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Citirana določba ZFPPIPP nikakor ne daje sodišču diskrecijske pravice za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka po prvem odstavku 208. člena ZPP. Citirana določba ZPP se uporablja le za postopke, prekinjene zaradi začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko in nikakor ne zaradi stečajnega postopka nad toženo stranko. Samoiniciativni sklep sodišča prve stopnje, ki temelji na prvem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 301. členom ZFPPIPP predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Z izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka je sodišče prve stopnje storilo procesno kršitev, takšna kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.

Tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep o nadaljevanju v točki II izreka razveljavi, prav tako pa naj v celoti razveljavi sklep sodišča z dne 11. 4. 2012, s katerim je bila toženka pozvana, da sporoči, ali je tožnica v stečajnem postopku nad njo prijavila terjatev. V korist tožnice naj odloči o stroških pritožbenega postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba zavrne. Poudarja, da postopek ne sme in ne more trajati v neskončnost. Sklicuje se na 207. člen ZPP in dodaja, da v kolikor izpodbijani sklep ne bi bil izdan, sodišče tožbe tožeče stranke ne bi moglo zavreči niti zavrniti tožbenega zahtevka.

4.Pritožba zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ni utemeljena, pritožba zoper sklep, s katerim je bila toženka pozvana, da sporoči, ali je v stečajnem postopku nad njo tožnica prijavila terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku in ali je prijavljena terjatev priznana ali prerekana, pa ni dovoljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Ugotovilo je, da je procesni sklep sodišča prve stopnje pravilen – pravilno temelji na prvem odstavku 208. člena ZPP, ob upoštevanju 301. člena ZPP.

6. Stališče, da je sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka procesni sklep in ni odvisen od presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka, je zavzelo Vrhovno sodišče R Slovenije v sklepu II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011. V odločbi, s katero je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, je pojasnilo, da ne glede na pojasnjevalno besedilo prvega odstavka 301. člena ZFPPIPP, zakonska določba ne vsebuje pravil za primere, ko se med pravdo začne stečajni postopek nad toženo stranko. Pravilo, ki v takšnih primerih narekuje prekinitev postopka, vsebuje 205. člen ZPP, citirani zakon pa v prvem odstavku 208. člena vsebuje tudi pravilo, kdaj se postopek nadaljuje. To se zgodi, ko upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Pravilna razlaga 301. člena ZFPPIPP narekuje zaključek, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral prvega odstavka 208. člena ZPP (nasprotne pritožbene trditve so neutemeljene) in da se lahko postopek nadaljuje tudi s prevzemom s strani upravitelja. Po ZPP je prekinitev postopka zastoj v postopku in ne eden od načinov zaključka pravde. Po stališču Vrhovnega sodišča ZFPPIPP ne daje podlage za drugačno razlago tega instituta. Določba drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP je jasna in nedvoumno ohranja procesno naravo sklepa o nadaljevanju postopka kot podlage za nadaljnje opravljanje procesnih dejanj oziroma za vodenje postopka. Določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Obstoj pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka lahko tako vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Nasprotno stališče bi pomenilo, da v primeru, ko upnik predloga ne bi podal, (sploh)ne bi bilo podlage za nadaljevanje prekinjenega postopka in za odločitev o zahtevku.

7. Glede na navedeno ni dvoma, da ne drži trditev pritožbe, da se določba prvega odstavka 208. člena ZPP uporablja le za primere, ko so pravdni postopki prekinjeni zaradi stečaja na aktivni strani, ne pa tudi za primere, ko so prekinjeni zaradi stečaja nad toženo stranko (na pasivni strani).

8. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbo zoper sklep, s katerim je bila toženka pozvana, da sporoči, ali je v stečajnem postopku nad njo tožnica prijavila terjatev, ki jo uveljavlja v tem postopku in ali je prijavljena terjatev priznana ali prerekana, je sodišče druge stopnje v skladu s pravnim poukom v odločbi zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP). Je pa treba pripomniti, da je takšen poziv nepotreben, saj lahko sodišče na spletnem portalu AJPES samo preveri, ali je bila obravnavana terjatev prijavljena v stečajnem postopku nad toženko.

10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Enako velja za toženko, saj je bil odgovor na pritožbo vložen po tem, ko je o obravnavanem problemu stališče že zavzelo Vrhovno sodišče R Slovenije. Pritožbene stroške toženke tako ni mogoče oceniti za potrebne.