Jedro

Nestandardiziran del besedila elektronskega predloga za izvršbo, ki ga predstavlja klasični predlog za izvršbo, natančneje opredeljuje vsebino elektronskega predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se: - v I. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi: „Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 684/2012 z dne 6. 8. 2012 se zavrne.

Dolžnik mora upnikoma povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 556,44 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dneva zamude dalje do prenehanja obveznosti.“ - v II. točki izreka razveljavi.

II. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 690,71 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L In 684/2012 z dne 6. 8. 2012 razveljavilo (I. točka izreka) ter upnikoma naložilo, da morata v roku 15 dni po pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa popraviti predlog za izvršbo tako, da bo elektronski predlog za izvršbo skladen s predloženim izvršilnim naslovom, sicer bo sodišče predlog za izvršbo zavrglo (II. točka izreka). V III. točki izreka je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožujeta upnika, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Nasprotujeta prvostopenjskim razlogom, da terjatev, ki je predmet izterjave v elektronskem predlogu za izvršbo ni natančno določena, tako kot je prisojena v izvršilnem naslovu in da po primerjavi med elektronskim predlogom za izvršbo in klasičnim predlogom ni jasno, ali gre za nedeljivo obveznost ali pa je vsak upnik upravičen terjati le svojo obveznost, kar je imelo za posledico razveljavitev sklepa o izvršbi. Navedene razloge označujeta kot materialnopravno zmotne in hkrati pojasnjujeta, da sta pri vložitvi predloga za izvršbo (le enega, elektronskega) postopala skladno s citiranimi navodili Vrhovnega sodišča RS z dne 30. 3. 2012, saj elektronski vmesnik oziroma aplikacija eIzvršba ne omogoča, da bi dva upnika v istem postopku lahko deljeno navedla terjatev. V skladu z navodili sta v besedilu - vlogi, ki sta jo pripela kot nestandardiziran del besedila elektronske vloge, natančneje pojasnila vsebino predloga za izvršbo. To pa ne pomeni, da sta vložila dve vlogi oziroma dva predloga za izvršbo, temveč sta vsebino predloga za izvršbo le oblikovala s pripetim dokumentom. Upnika sta tako že vložila predlog za izvršbo, ki je skladen s predloženim izvršilnim naslovom, saj je predlog sklepa vsebovan v nestandardiziranem delu elektronske vloge, to je v priloženem v elektronsko obliko pretvorjenem dokumentu, ki sta ga upnika pripela pri e-opravilu vlaganja predloga za izvršbo preko aplikacije e-Izvršba. Torej sta prav to, kar jima nalaga sodišče prve stopnje v II. točki izreka, že storila. Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka razveljavi in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L In 684/2012 z dne 6. 8. 2012 v celoti ohrani v veljavi, podrejeno predlagata, da izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obeh primerih naj dolžniku naloži plačilo stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka, določenega v odločbi o njihovi odmeri, dalje do plačila.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo s ponavljanjem navedb iz ugovora nasprotuje pritožbi upnikov in se zavzema za njeno zavrnitev ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Po opravljanem preizkusu ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da terjatev, ki je predmet izterjave, v predlogu za izvršbo ni natančno določena in kot takšna ne izhaja iz izvršilnega naslova.

6. V konkretnem primeru sta upnika predlog za izvršbo vložila po elektronski poti, z uporabo aplikacije e-Izvršba, za kar se skladno z drugim in petim odstavkom 29. člena ZIZ uporablja Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteka avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika sta upnika presodila, da njun elektronski predlog za izvršbo potrebuje obrazložitev, zato sta besedilo obrazložitve oblikovala kot poseben elektronski dokument (nestandardiziran del besedila elektronske vloge), ki ustreza zahtevam iz 19. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11) (1) in elektronski dokument priložila elektronskemu predlogu za izvršbo. Nestandardiziran del besedila elektronskega predloga za izvršbo, ki ga predstavlja klasični predlog za izvršbo, natančneje opredeljuje vsebino elektronskega predloga za izvršbo. Upnika sta v nestandardiziranem delu predloga za izvršbo povsem skladno z izvršilnima naslovoma sodbo Okrožnega sodišča v L II P 2862/2005 z dne 11. 3. 2011 in sklepom Višjega sodišča v L Cp 3206/2011, ki sta podlaga za predlagano izvršbo, zelo natančno določila obveznost dolžnika do vsakega izmed obeh upnikov, tako glede glavnice, kakor tudi glede teka zamudnih obresti, in z enako stopnjo jasnosti in nedvoumnosti oblikovala tudi predlog sklepa o izvršbi. Ker nestandardizirani del besedila predstavlja del elektronskega predloga za izvršbo, je zaključiti, da je terjatev upnikov v predlogu za izvršbo jasno določena in v tej zvezi ne obstaja prav nobena nejasnost, niti ta ne, ki jo je v izpodbijanem sklepu izpostavilo sodišče prve stopnje, namreč ali gre za nedeljivo obveznost ali pa je vsak upnik upravičen terjati le svojo terjatev, kot je določena v izvršilnih naslovih.

7. Dolžnik je sicer v ugovoru razen nejasnosti in nedoločenosti terjatve v predlogu za izvršbo, uveljavljal še ugovorni razlog iz 9. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in zatrjeval, da je bil med strankama dogovorjen odlog izvršbe. Njegove trditve v tej zvezi so povsem pavšalne, nekonkretizirane, saj ni navedel nobenih dejstev v zvezi s sprejetjem dogovora o odlogu, kdaj je bil sprejet, na kakšen način, osebno, ali z izmenjavo pisne korespondence, niti kakšen čas odloga je bil dogovorjen, torej do kdaj naj bi iz tega razloga bila zapadlost terjatve odložena. Upnika sta kakršnokoli dogovarjanje o odlogu plačila kategorično zavrnila (v odgovoru na ugovor, list. št. 65). Dolžnik, ki nosi trditveno (in dokazno) breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja ugovornega razloga, pomanjkljive trditvene podlage ne more dopolnjevati z izvedbo dokaza s svojim zaslišanjem. Ker dolžnik ni navedel relevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče, če bi bila dokazana, sklepati o dogovorjenem odlogu plačila, zaradi katerega še terjatev ne bi zapadla v plačilo, njegov ugovor iz 9. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni utemeljen.

8. Ker nejasnost predloga za izvršbo, zaradi katere je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo, upnikoma pa naložilo dopolnitev predloga za izvršbo v določenem roku, ne obstoji, prav tako ne obstojijo druge okoliščine na podlagi katerih, bi dolžnik izkazal, katerega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, je bilo treba prvostopenjsko odločitev spremeniti in ugovor dolžnika zavrniti, s tem pa posledično sklep o izvršbi ostane v veljavi. Odločitev o dolžnosti upnikov, da v 15 dnevnem roku popravita predlog za izvršbo (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) pa se razveljavi, saj zaradi že obrazložene jasnosti predloga za izvršbo, ni nobenega razloga za njegovo dopolnjevanje.

9. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločalo tudi o stroških ugovornega postopka. Dolžnik z ugovorom ni spel, zato sam krije svoje stroške ugovora (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), hkrati pa je upnikoma dolžan povrniti njune stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) upnikoma za odgovor na ugovor priznalo naslednje priglašene stroške: nagrado za odgovor na ugovor v znesku 443,70 EUR po tar. št. 3468 ZOdvT v zvezi s tar. št. 1200 ZOdvT, materialne stroške v znesku 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV v znesku 92,74 EUR po tar. št. 6007 ZOdvT. Skupaj znašajo stroški upnikov za odgovor na ugovor 556,44 EUR in jih je dolžnik dolžan povrniti v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

10. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo pritožbi upnikov in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka, v II. točki izreka pa je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

11. Upnika sta s pritožbo uspela, zato je sodišče druge stopnje o stroških njune pritožbe odločalo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, 155. členom ZPP, 15. členom ZIZ in ZOdvT. Kot potrebne jima je priznalo naslednje priglašene stroške: nagrado za pritožbo v znesku 443,70 EUR po tar. št. 3468 ZOdvT v zvezi s tar. št. 1200 ZOdvT, materialne stroške v znesku 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT in 22 % DDV v znesku 102,01 po tar. št. 6007 ZOdvT ter plačano sodno takso za pritožbo v znesku 125,00 EUR. Skupaj znašajo pritožbeni stroški upnikov 690,71 EUR in jih je dolžnik dolžan povrniti v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti. Prav tako ga v posledici sprejete odločitve bremenijo stroški odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op.št. (1): V skladu s 7. členom Pravilnika se za opravila e-Izvršbe smiselno uporabljajo pravila, določena v 17. do 19. členu Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 64/10 in 23/11), če ni v tem pravilniku drugače določeno. (drugi odstavek 19. člena Pravilnika …). Drugi odstavek 19. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih pa določa, da mora uporabnik nestandardizirani del besedila elektronske vloge, ki je izvorno sestavljen kot pisni dokument, in prilogo, ki je pisna listina, zaradi priložitve e-opravilu pretvoriti v elektronski dokument tako, da jo skenira.