Jedro

Ker skladno z določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, ki se glede na določbo 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik in upnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I 34/2019 z dne 7. 3. 2019 glede izvršbe na nepremičnine ID znak: parcela .../4, parcela .../10, parcela .../11, parcela .../5, parcela .../7, parcela .../9, vse do 1/2 in na nepremičnine ID znak: parcela .../3, parcela .../8, obe do 3/4 in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka), zavrnilo ugovor dolžnika (II. točka izreka), dolžniku naložilo, da v roku 8 dni upniku plača 489,60 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (III. točka izreka) ter sklenilo, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega in pritožbenega postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da 408. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) jasno določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja. Vsled navedenemu zatrjuje, da je ob dejstvu, da so vse v tem postopku izterjevane terjatve nastale pred 22. 12. 2015, predmetna izvršba nezakonita, saj so bile dolžniku tudi te obveznosti v stečajnem postopku odpuščene. Zatrjuje, da ne gre za terjatev iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP ali prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP, saj gre v konkretnem primeru za terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike in ne za zaposlene delavce, namen 21. člena ZFPPIPP pa je v zaščiti delavcev. Navedeno stališče potrjujeta dve sodni odločbi, in sicer zadeva I U 1512/2015 ter zadeva I U 360/2017-11. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep o izvršbi z dne 7. 3. 2019 je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Pritožbeno preizkušana je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Skladno z določbami ZIZ mora biti ugovor obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso izpodbijane, izhaja, da v predmetni zadevi dolžnikove obveznosti izvirajo iz naslova neplačanih prispevkov za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, da so bile dolžniku s sklepom St 6541/2015 z dne 27. 12. 2017 odpuščene obveznosti ter da odpust učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 22. 12. 2015, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

7. Skladno z določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona, pri čemer drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so prednostne terjatve tudi vse (nezavarovane) terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

8. Potrditi je zaključek sodišča prve stopnje, da terjatve, ki jih upnik izterjuje v predmetnem postopku, predstavljajo terjatve, za katere odpust obveznosti ne učinkuje, vendar iz drugih razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju.

9. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa namreč izhaja, da je predmetna terjatev zavarovana z ločitveno pravico, ki v postopku osebnega stečaja ni prenehala. Navedeno je upnik zatrjeval v odgovoru na ugovor, ki je bil glede na spisovne podatke vročen dolžniku v izjavo, v kateri (vpogled v vlogo dolžnika z dne 31. 7. 2019; l. št. 117 spisa) pa je dolžnik zatrjeval nezakonitost blokade nepremičnin.

10. Ker skladno z določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, ki se glede na določbo 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico1. Pri tem tudi v ugovornem postopku izpostavljeno dejstvo, da to dolžnikovo premoženje ni bilo prodano v stečajnem postopku skladno z določbo četrtega odstavka 280. člena ZFPPIP, po prepričanju sodišča druge stopnje na izterljivost predmetne terjatve ne more imeti vpliva. Ker (ugovorno in pritožbeno sporna) upnikova ločitvena pravica ni bila pridobljena v predmetnem izvršilnem postopku (temveč v postopku In 67/2008), je pritožbeno uveljavljanje njene nezakonitosti pravno irelevantno, saj v predmetnem postopku ne more biti izbrisana.

11. Ob zgoraj navedenem je zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora pravilen, posledično pa so pravilno in zakonito bili dolžniku v plačilo naloženi tudi stroški ugovornega postopka. Pritrditi je namreč razlogom sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal, da bi mu upnik te stroške povzročil neutemeljeno. Zgolj v pojasnilo pritožbeno sodišče dodaja, da tudi izrek pod I. točko izpodbijanega sklepa glede na določbo 1. točke prvega odstavka 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) omogoča izbris zaznambe izvršbe pri v tej točki navedenih nepremičninah po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. 12. Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, ni možen zaključek o neutemeljeno povzročenih pritožbenih stroških in jih ni mogoče naložiti v plačilo upniku. Zato je v zvezi s temi stroški pritožbeno sodišče odločilo, da jih dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k hitrejši razjasnitvi pritožbeno spornih vprašanj, stroški upnika, nastali z njegovo vložitvijo, niso bili potrebni za izvršbo, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Glej: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, GV založba, Ljubljana 2008, dr. N. Plavšak, stran 291.