Jedro

Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je upravičen do 100 % povišanja stroškov postopka. Tar. št. 15/1c Odvetniške tarife sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b OT, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Vendar pa bi z uporabo te tarife po oceno pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Toženec bi tako moral plačati enkrat več stroškov postopka samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec. Za zvišanje stroškov samo na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora toženec v 15 dneh od vročitve sklepa povrniti tožniku stroške postopka v znesku 664,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da mu sodišče priznalo vse opravljene storitve, ki so bile priglašene, vendar jih ni priznalo v priglašeni višini. Bil je v vlogi delodajalca. Predmetni spor sodi v OT v poglavje VII. "Postopek pred delovnim in socialnim sodiščem", tar. št. 15.b, spor s področja socialne varnosti. Sodišče je prezrlo točko 15.c OT, ki določa, da se v zadevah, opredeljenih pod b) te tarifne številke, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj priglašeni višji stroški niso utemeljeni. Kot delodajalec je upravičen do 100 % povišanja tarife za: sestavo tožbe, tri obrazložene vloge ter zastopanje na prvem in nadaljnjih dveh narokih. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da mu je toženec dolžan povrniti pravdne stroške v znesku 1.255,68 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga, da se sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo toženec navaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da gre v primeru tar. št. 15.c OT za ustavno sporno določilo podzakonskega predpisa, zato sodišče nanj ni vezano. Ni nobenega utemeljenega razloga za privilegirano obravnavanje položaja delodajalca glede stroškov postopka, zato ni upravičen do povišanja nagrade. Predlaga, da se pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).1 Po preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je upravičen do 100 % povišanja stroškov postopka. Tar. št. 15/1c Odvetniške tarife (OT)2 sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b OT,3 tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Vendar pa bi z uporabo te tarife po oceno pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave4). Toženec bi tako moral plačati enkrat več stroškov postopka samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec. Za zvišanje stroškov samo na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga.5

7. Sodišče je po Ustavi vezano le na ustavo in zakon (125. člen Ustave). Če meni, da je podzakonski predpis ali splošni akt, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, nezakonit in/ali neustaven, predpisa ne sme uporabiti. Na ta način že Ustava sodiščem nalaga, da pri odločanju o pravicah in obveznostih sami izločijo nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise (t. i. exceptio illegalis).6 Takšna presoja je potrebna tudi pri odločanju o stroških postopka in uporabi tar. št. 15/1c OT, ki po oceni pritožbenega sodišča nasprotuje ustavnemu načelu enakosti pred zakonom. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ni uporabilo.

8. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena v zvezi s 366. členom ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami. 3 To je tudi v sporih s področja socialne varnosti. 4 Ur. l. RS/I, št. 33/1993 s spremembami. 5 Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v zadevi Psp 132/2019. 6 Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-7/17-10 z dne 16. 3. 2017.