Jedro

V obravnavanem primeru iz upravnih spisov ni razvidno, da bi bilo tožniku dano soglasje k podaljšanem obratovalnem času na način kot je predpisano v Pravilniku I.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Župana Občine A, št. 33205-8/2004 z dne 6. 2. 2004 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo, je tožena stranka ob reševanju pritožbe tožnika zoper odločbo Občinske uprave Občine A, št. 33203-2/2004-4 z dne 5. 11. 2003, izrek navedene odločbe spremenila tako, da se glasi: "1. Gostinskemu obratu BBB, s.p., iz C, v katerem opravlja gostinsko dejavnost BBB, s.p., iz C, se dovoli, da obratuje v naslednjem podaljšanem obratovalnem času: od torka do vključno sobote od 22.00 do 02.00 ure naslednjega dne. 2. Vloga prijave rednega obratovalnega časa v gostinskem obratu BBB, s.p., iz C, v katerem opravlja gostinsko dejavnost BBB, s.p.,iz C, se zavrne." V ostalem je ostala prvostopna odločba nespremenjena. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej zavrne pritožbeno navedbo, da subjekt pritožitelja ni ustrezno naveden in da je tako prvostopna odločba neizvršljiva. Tožena stranka meni, da je navedba naziva v izreku prvostopne odločbe dovolj določna, saj vsebuje vse elemente naziva z imenom, priimkom in naslovom samostojnega podjetnika posameznika ter imenom lokala. Tožena stranka se tudi ne strinja s pritožbenim navedbami, da se prvostopne odločbe ne da preizkusiti, ker v 1. točki izreka dovoljuje obratovanje, v 2. točki pa vlogo vlagatelja zavrne. V zvezi s tem se sklicuje na Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99), ki v 1. odstavku 3. člena določa, da gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata in sicer za slaščičarne, okrepčevalnice, bare, vinotoče in osmice med 6. in 23. uro. 2. odstavek istega člena pa določa, da se opravljanje dejavnosti izven časa določenega v 1. odstavku, šteje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. Pravilnik v 4. členu nadalje določa, da smejo bari v stanovanjskih naseljih obratovati le med 6. in 22. uro ter da se obratovanje izven tega časa, šteje za podaljšani obratovalni čas, za katerega mora gostinec pridobiti pisno soglasje za to pristojnega organa lokalne skupnosti. Zato je prvostopni organ v 1. točki izreka odločil o podaljšanem, v 2. točki pa o rednem obratovalnem času. Tožena stranka zavrača dvome tožnika v pritožbi glede obstoja mnenja Krajevne skupnosti C. Gre za dva dopisa vezana na problematiko obratovalnega časa gostinskih lokalov na območju te krajevne skupnosti in občini predlaga skrajšanje obratovalnega časa v lokalu tožnika do 24. ure. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini A (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 3/00) kot razloge za preklic dovoljenja, ki smiselno veljajo tudi ob izdaji dovoljenja, med drugim navaja ponavljajoče se pritožbe stanovalcev in druge utemeljene vzroke, med katere nedvomno sodi tudi negativno mnenje sveta krajevne skupnosti kot organa, ki ga je mogoče šteti za reprezentativnega predstavnika krajanov in njihove volje. Tudi ni res, da prvostopna odločba "narekuje" pričetek obratovalnega časa ob 17.00 uri, navedena je le kot ena od možnosti za določitev obratovalnega časa. Tožena stranka meni, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil dejansko stanje in pravilno uporabil materialne predpise, a je premalo upošteval dejstvo, da je lokal tožnika dejansko nočni bar. Zato je tožena stranka prvostopno odločbo spremenila tako, da podaljšani obratovalni čas traja uro dlje, do 02.00 ure zjutraj, kar upošteva tudi mnenje krajanov krajevne skupnosti.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu in navaja, da se izpodbijana odločba sklicuje na soglasje KS C, ki pa nikoli ni bilo izdano. Kolikor pa se tožena stranka sklicuje na dva dopisa KS C, pa tožeča stranka navaja, da ni seznanjena z vsebino le-teh. V Pravilniku o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini A, ni predvideno soglasje lokalne KS. Izpodbijana odločba je zaradi napačne uporabe materialnega predpisa nezakonita. Po mnenju tožeče stranke gostinski objekt tožeče stranke sodi v gostinske obrate po 5. alineji 1. odstavka 3. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, kar utemeljuje z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu ZN C-center in tako tožeča stranka lahko obratuje v obratovalnem času, ki je skladen z veljavnim hišnim redom oziroma programu prireditev. Obstoječi hišni red tožeči stranki ne omogoča poslovanja v času, ko so odprti drugi trgovski lokali in trgovine, ki so vezani na dostavo in katerih poslovanje zahteva uporabo celotne parkirne površine. Prav zaradi tega je obratovalni čas pred 19. uro nemogoč, saj se šele ob tej uri izpraznijo parkirni prostori za potrebe dejavnosti tožeče stranke. Zato je dnevni obratovalni čas v obravnavanem gostinskem lokalu nemogoč in v nasprotju s pozitivno zakonodajo. Nadalje tožnik navaja, da toženi stranki očitno niso znane vse okoliščine obratovanja spornega gostinskega obrata, saj bi ji moralo biti znano, da se parkirišča za dostop do tega sprostijo, šele, ko se druge dejavnosti zvečer zaprejo. Tožena stranka je odločala kabinetno, brez ogleda na kraju samem, s čimer je bila tožeči stranki povzročena nepopravljiva škoda. Tožeča stranka sklepno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožeče stranke in sodišču predlaga, da tožbo zavrže, podrejeno pa, da tožbo zavrne. V zvezi s soglasjem KS C pojasni, da v obravnavanem primeru ne gre za soglasje in zahtevo po pridobitvi soglasja, kot to zmotno meni tožeča stranka, ampak gre za dva dopisa KS C in sicer z dne 16. 4. 2003 in 23. 9. 2003. Tožena stranka pri izdaji odločbe ni vezana na soglasje KS C, ampak je navedena dopisa upoštevala kot legitimno in reprezentativno stališče prebivalcev kraja. Kolikor se tožnik sklicuje na hišni red oziroma program prireditev, ga tožbi ni priložil in tudi ni znano, da bi v zadevnem objektu obstajal kak hišni red.

Odgovor tožene stranke na tožbo je bil posredovan tožeči stranki po pooblaščenki.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem upravnem sporu je sporno vprašanje določitve obratovalnega časa za tožnikov gostinski lokal - nočni bar, ki obratuje na naslovu , C. Tožnik je pri pristojnem občinskem organ vložil prijavo razporeda obratovalnega časa, rednega obratovalnega časa ter obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, predpiše minister pristojen za gostinstvo - 12. člen Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 do 40/99, v nadaljevanju ZGos). Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, v nadaljevanju Pravilnik), določa merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Za določitev rednega obratovalnega časa in podaljšanega obratovalnega času se uporabijo določbe navedenega Pravilnika. Po določbi 4. odstavka 4. člena tega Pravilnika lahko gostinec obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Ta merila pa je Občinski svet Občine A sprejel v Pravilniku o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini A (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 3/00, v nadaljevanju Pravilnik I).

V obravnavanem upravnem sporu je prvostopni organ v celoti zavrnil prijavo rednega dnevnega obratovalnega časa sklicujoč se na 8. člen Pravilnika, ki v 1. odstavku določa, da mora gostinec obratovati vsaj 8 ur dnevno. Obratovalni čas je lahko deljen na največ dva dela, od katerih mora vsak trajati vsaj 3 ure (v gostinskih obratih s penzionsko ponudbo je obratovalni čas izjemoma lahko deljen na tri dele). S tako odločitvijo se strinja tudi tožena stranka. Istočasno pa je bilo tožniku dovoljeno obratovanje v podaljšanem obratovalnem času od torka do vključno sobote od 22.00 ure do 01.00 naslednjega dne (prvostopna odločba), oziroma kot je bilo spremenjeno z izpodbijano odločbo, od torka do vključno sobote od 22. do 02 ure naslednjega dne. Po presoji sodišča je bilo napačno uporabljeno materialno pravo ter nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je izpodbijana odločba nezakonita. Najprej je treba popolno ugotoviti dejansko stanje. Tožena stranka sodišču ni posredovala vseh upravnih spisov (vloge in pritožbe tožnika), zato je pred ponovnim odločanjem treba nedvoumno ugotoviti za kakšno vrste gostinskega lokala gre. To mora sicer izhajati iz same prijave razporeda obratovalnega časa gostinskega lokala (12. člen Pravilnika), ki pa je (kot že rečeno) v upravnih spisih ni, da bo nesporno ugotoviti, kateri redni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega lokala lahko gostinec določi (3. člen Pravilnika). Nadalje, po presoji sodišča, ni utemeljen razlog za zavrnitev prijave rednega obratovalnega zaradi neizpolnjevanje pogoja iz 1. odstavka 8. člena Pravilnika. V tej določbi je določeno, da mora gostinec obratovati vsaj osem ur dnevno. Obratovalni čas kot je določen v izpodbijani odločbi prav tako ne izpolnjuje tega pogoja, saj je bil tožniku odobren (samo) podaljšani obratovalni čas od torka do vključno sobote od 22.00 do 02.00 ure naslednjega dne, kar je manj kot 8 ur dnevno. Gre torej za kršitev materialnega predpisa. Po 2. odstavku 8. člena Pravilnika, se lahko gostincu na njegov predlog v utemeljenih primerih odobri tudi, da dnevno obratuje manj kot 8 ur. Neobrazložena je tudi časovna omejenost dovoljenja.

Kolikor pa je tožniku dovoljeno obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, pa sodišče ugotavlja, da v postopku ni bil upoštevan 4. odstavek 3. člena Pravilnika, ki pravi, da lahko gostinec v primerih iz 2. odstavka prejšnjega člena (to je v primerih, ko gostinski obrat opravlja gostinsko dejavnost izven časa določenega v rednem dnevnem obratovalnem času), obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče. Kot že rečeno, je Občinski svet Občine A dne 26. 1. 2000 sprejel Pravilnik I, v katerem so določena merila za določitev podaljšanega obratovalnega časa. Vendar v obravnavanem primeru iz upravnih spisov ni razvidno, da bi bilo tožniku dano soglasje k podaljšanem obratovalnem času na način kot je predpisano v Pravilniku I. Da je takšno soglasje potrebno, je razvidno tudi iz 3. točke 1. odstavka 12. člena Pravilnika. V ponovljenem postopku mora upravni organ tožnika pozvati na predložitev tega soglasja.

Kolikor se je tožena stranka sklicevala na mnenje krajevne skupnosti, je tako sklicevanje v postopku določitve obratovalnega časa brez pravne podlage, na kar pravilno opozarja tožeča stranka. Mnenje krajevne skupnosti oziroma stanovalcev v bližini lokala lahko vpliva na preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem času (9. člen Pravilnika I). Do postopka za pridobitev tega soglasja pa v obravnavanem primeru sploh ni prišlo. Tožnikove navedbe, ki se nanašajo na uporabo parkirišč, pa po presoji sodišča, niso relevantne za določitev obratovalnega časa, so pa lahko relevantne za pridobitev soglasja za podaljšani obratovalni čas (7. člen Pravilnika I).

Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS), ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek na podlagi 2. in 3. odstavka istega člena.