Jedro

V konkretnem primeru predstavljajo sporni stroški stroške v zvezi z ugotavljanjem dolžnikovega dejanskega naslova prebivališča ter stroške v zvezi s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku. Ti stroški so nastali že po izdaji sklepa o izvršbi, izvršilno sodišče pa je ugodilo dolžnikovemu ugovoru, sklep v 2. točki razveljavilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo sodišče v pravdnem postopku. Zato je nepravilna odločitev prvostopnega izvršilnega sodišča, ki je dolžniku naložilo, da upniku plača tudi te stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni povrniti 7.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa do plačila.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo dolžnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču, upniku pa naloži tudi plačilo vseh stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Poudarja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo na podlagi že izdanega sklepa o izvršbi, ki pa še ni postal pravnomočen, saj dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Ker torej sklep o izvršbi še ni pravnomočen, je neutemeljen izpodbijani sklep, brez dvoma pa vsaj preuranjen, saj o sami terjatvi, torej o temelju in višini zahtevka v predmetni zadevi ter s tem povezani upnikovi upravičenosti do povračila stroškov izvršilnega postopka še ni odločeno.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 2. odstavka 44. člena ZIZ odloči izvršilno sodišče o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine tako, da naloži dolžniku, da plača upniku terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. Ali se bo izvršilni postopek nadaljeval pa je nato odvisno od dolžnikove odločitve o tem ali bo zoper izdani sklep o izvršbi vložil ugovor (člen 61 ZIZ), o katerem bo odločilo izvršilno sodišče, od čigar odločitve pa bo odvisen nadaljnji potek postopka, od tega pa posledično tudi to, kako in kdaj bo sodišče odločalo tudi o vseh nadaljnjih stroških udeležencev postopka. Ta se bo lahko nadaljeval kot izvršilni postopek (v primeru pravnomočnega neuspeha dolžnika z ugovorom) ali pa kot pravdni postopek, če bo izvršilno sodišče na podlagi 2. odstavka 62. člena ZIZ ugovoru ugodilo ter razveljavilo izvršilni del sklepa (2. točko sklepa o izvršbi). Od odločitve izvršilnega sodišča o ugovoru sta torej odvisna tudi način oz. pristojnost za odločanje o tistih stroških, ki jih - kot v konkretnem primeru - upnik priglasi že po izdaji sklepa o izvršbi in se nanašajo na stroške, ki nastanejo po izdaji tega sklepa. V primeru neuspešnosti dolžnikovega ugovora ali pa celo njegovemu izostanku so ti stroški lahko le nadaljnji upnikovi izvršilni stroški, o katerih bo odločalo izvršilno sodišče v nadaljevanju izvršilnega postopka. V primeru uspešnosti ugovora in posledične razveljavitve izvršilnega dela sklepa ter uvedbi pravdnega postopka (po določbi cit. 2. odstavka 62. člena ZIZ se v tem primeru postopek nadaljuje kot pri izdaji plačilnega naloga - torej v skladu z določbami 435. do 441. člena ZPP), v katerem bo pravdno sodišče odločalo o upnikovih zahtevkih (torej tudi stroškovnih), bo o takšnih nadaljnjih stroških odločalo le pravdno sodišče v pravdnem postopku, upoštevaje seveda pri tem uspeh, ki ga bosta dosegli pravdni stranki (člen 154 ZPP), kot pravilno opozarja pritožnik.

V konkretnem primeru predstavljajo sporni stroški stroške v zvezi z ugotavljanjem dolžnikovega dejanskega naslova prebivališča ter stroške v zvezi s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku. Ti stroški so nastali že po izdaji sklepa o izvršbi in kot izhaja tudi iz podatkov spisa, je celo izvršilno sodišče ugodilo dolžnikovemu ugovoru ter sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (glej list. štev., 39 v spisu). Zato je izpodbijana odločitev, s katero je izvršilno sodišče odločilo o navedenih upnikovih stroških, ob povedanem preuranjena oz. nepravilna. Zato je moralo pritožbeno sodišče, ki je na podlagi opisanega ugotovilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s citiranimi procesnimi določbami, ugodilo pritožbi, in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 4. odstavka 163. člena ZPP.