Jedro

Prošnja za azil se šteje za umaknjeno in se postopek ustavi ter prosilcu za azil določi rok, v katerem mora zapustiti Republiko Slovenijo, če se prosilec za azil brez predhodnega opravičila ne odzove vabilu za zaslišanje ali ustno obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 12.4.2005; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedenim sklepom na podlagi 1. odstavka 42. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB1, Uradni list RS, št. 134/2003-) ustavila postopek za priznanje azila v Republiki Sloveniji D.B., roj. 7.8.1979, državljanu Srbije in Črne gore (1. točka izreka) in na podlagi 3. odstavka 42. člena ZAzil določila, da mora v roku enega dne po pravnomočno končanem azilnem postopku zapustiti Republiko Slovenijo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka pri svoji odločitvi pravilno oprla na 2. alineo 1. odstavka 42. člena ZAzil in ustavila postopek. Navaja, da iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da se tožnik ni odzval vabilu za zaslišanje, svoje odsotnosti pa tudi ni predhodno opravičil. Tožnik je bil pravilno povabljen na zaslišanje dne 12.4.2005 v prostore Azilnega doma v L. Vabilo na zaslišanje je bilo pravilno vročeno tožnikovemu pooblaščencu (v slovenskem in albanskem jeziku), tožnik pa v tožbi tudi sam navaja, da je vabilo prejel. Tožnik je bil v vabilu opozorjen, da mora v primeru, če bo na dan zaslišanja zadržan, to sporočiti organu, ki ga vabi, ter da bo organ ravnal v skladu z določbo 42. člena ZAzil in štel prošnjo za azil za umaknjeno in ustavil postopek, če se brez predhodnega opravičila ne bo odzval na zaslišanje. Po presoji prvostopnega sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo (1. točko izreka sodbe in sklepa) uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Ponovi tožbene navedbe, da je prejel vabilo za zaslišanje, vendar se zaslišanja ni mogel udeležiti, ker je tega dne delal na terenu pri svojem sorodniku in bi zato tožena stranka morala zaslišanje preložiti. Navaja, zakaj mu v njegovi izvorni državi grozi preganjanje in da po njegovem mnenju izpolnjuje pogoje za pridobitev azila v Republiki Sloveniji. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi prošnji za azil v Republiki Sloveniji ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in temelji na zakonu.

Pritožbeni ugovori po presoji pritožbenega sodišča niso utemeljeni. Prvostopno sodišče in pred njim oba upravna organa, so svojo odločitev pravilno oprli na določbe 42. člena ZAzil, v katerih so določeni primeri, za katere se šteje, da je prošnja za azil umaknjena in se zato postopek s sklepom ustavi, prosilcu za azil pa določi rok, v katerem mora zapustiti Republiko Slovenijo. Kot je pravilno navedlo prvostopno sodišče, je v 2. alinei 1. odstavka 42. člena ZAzil urejen primer, ko se prosilec za azil brez predhodnega opravičila ne odzove vabilu na zaslišanje ali ustno obravnavo. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe ni sporno, da je tožnik prejel vabilo na zaslišanje in bil opozorjen tudi na posledice, če se zaslišanja brez predhodnega opravičila ne bo udeležil. Glede na takšno dejansko stanje pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka imela dejansko in pravno podlago za ustavitev azilnega postopka v obravnavanem primeru, sodišče prve stopnje pa pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa tudi ni zmotno uporabilo materialnega prava in ni kršilo postopka v upravnem sporu, kot to pavšalno zatrjuje tožnik.

Ker gre v obravnavanem primeru za procesno odločitev, pritožbeno sodišče ni presojalo tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za pridobitev azila v Republiki Sloveniji.

Izpodbijana sodba prvostopnega sodišča ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Zato pritožbeni razlog iz 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS (zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) ni dopustno uveljavljati (5. odstavek 72. člena ZUS) Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.