Jedro

Začetek uporabe ZUPJS je bil določen s 1.1. 2012. Postopek v zvezi z obveznostjo plačila institucionalnega varstva v tej zadevi pa se je pričel že pred 6. 1. 2010, ko je bila izdana odločba centra za socialno delo v prvem postopku. Že zato se Upravno sodišče Republike Slovenije neutemeljeno sklicuje na določbe ZUPJS, saj se te pri odločanju v tem sporu ne morejo upoštevati.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Oddelku v Mariboru, v kateri zahteva odpravo odločb tožene stranke in Centra za socialno delo Murska Sobota, s katerima je bil B. H., s stalnim prebivališčem na območju tožeče stranke, oproščen plačila storitve institucionalnega varstva odraslih, hkrati pa je bilo tožeči stranki naloženo, da je za navedenega občana dolžna plačati storitve institucionalnega varstva.

2. Upravno sodišče Republike Slovenije se je s sklepom II U 405/2014 z dne 5. 11. 2014 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Ugotavlja, da sta bili sporni odločbi sprejeti na podlagi 100. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), ki se nanaša na dolžnost plačila storitev, hkrati pa o oprostitvi plačil socialnovarstvenih storitev na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) odločajo centri za socialno delo oziroma na drugi stopnji tožena stranka, v sporih zoper dokončno odločbo tožene stranke pa v teh zadevah odloča socialno sodišče. 3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in predlaga, da v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odloči Vrhovno sodišče. Navaja, da v tem sporu ne gre za spor med upravičencem do socialnovarstvene storitve in nosilcem javnih pooblastil, ampak za spor med zavezancem za plačilo socialnovarstvene storitve, ki ni upravičenec do storitve, in nosilcem javnih pooblastil. Zato ne gre za socialni spor v smislu določb ZUPJS in 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1). Sporni odločbi sta bili izdani na podlagi določb ZSV, vendar med strankama v sporu ne gre za socialni spor, saj niso podani njegovi elementi. Sicer pa se upravno sodišče neutemeljeno sklicuje na ZUPJS, saj se je postopek začel pred uveljavitvijo tega zakona.

4. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

5. ZUPJS ureja nekatere socialne pravice posameznih upravičencev, med drugimi tudi oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in postopek za njihovo uveljavljanje, v prehodnih določbah pa določa, da se postopki za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, začeti ob uveljavitvi tega zakona, končajo po prejšnjih predpisih, razen če do začetka uporabe tega zakona rok za odločitev organa prve stopnje še ni potekel (prvi, drugi in tretji odstavek 56. člena).

6. Začetek uporabe ZUPJS je bil določen s 1.1. 2012 (45. člen). Postopek v zvezi z obveznostjo plačila institucionalnega varstva v tej zadevi pa se je pričel že pred 6. 1. 2010, ko je bila izdana odločba centra za socialno delo v prvem postopku. Že zato se Upravno sodišče Republike Slovenije neutemeljeno sklicuje na določbe ZUPJS, saj se te pri odločanju v tem sporu ne morejo upoštevati.

7. Glede na navedeno gre v tej zadevi za spor na podlagi šestega odstavka 100. člena ZSV o dokončni odločbi tožene stranke. Gre za spor med tožečo stranko kot lokalno skupnostjo - zavezanko za plačilo socialnovarstvene storitve (storitve institucionalnega varstva) za njenega občana in toženo stranko, to je državnim organom. Ne gre za spor o socialnovarstveni pravici oziroma socialnovarstvenem prejemku posameznika v smislu 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, v katerem bi bil udeleženec upravičenec do socialnovarstvene storitve, niti za socialni spor na podlagi tretjega odstavka tega člena, saj ZSV v tovrstnih sporih ne določa pristojnosti socialnega sodišča. Gre torej za spor iz prvega in drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), za odločanje o katerem je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, pri katerem je bila tožba vložena.