Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožničin bivši mož A. A. je od Občine Piran na podlagi 118. člena Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ) s pogodbo z dne 18. 11. 1992 odkupil stanovanje s kopalnico (v nadaljevanju stanovanje) v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., z ID znakom ... in ... (prej nepremičnini z ID znakom ...). Po razvezi zakonske zveze je tožnica s tožbo zahtevala ugotovitev, da je stanovanje skupno premoženje nekdanjih zakoncev in da sta njuna deleža na njem enaka (½) ter s svojim zahtevkom pravnomočno uspela. Vendar pa se je (že pred odločitvijo sodišča) izkazalo, da stanovanje ni bilo last občine, pač pa pravnega prednika sedanje prve toženke. Slednja je stanovanje, ki ga je 1. 2. 2012 obremenila z zemljiškim dolgom v višini 200.000,00 EUR, s prodajno pogodbo z dne 8. 3. 2012 prodala drugemu tožencu, ki se je kot lastnik vpisal v zemljiško knjigo. Z zemljiškim dolgom v enaki višini je bilo stanovanje obremenjeno še 29. 6. 2012, s pogodbo z dne 7. 9. 2012 pa je drugi toženec ustanovil služnost dosmrtnega stanovanja v korist A. A. Tožnica s tožbo v tej zadevi od sodišča zahteva, naj razsodi, da je kupoprodajna pogodba med tožencema za sporno stanovanje z dne 8. 3. 2012 nična, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice drugega toženca pri tem stanovanju in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se njegova lastninska pravica izbriše in ponovno vpiše lastninska pravica prve toženke, nadalje da sta nična oba akta o ustanovitvi zemljiških dolgov, da je neveljavna njuna vknjižba in naj se ti omejitvi izbrišeta iz zemljiške knjige ter še, da je tožnica lastnica spornega stanovanja do ½ in sorazmernega deleža skupnih delov stavbe.

2. Sodišče prve stopnje je v drugem ponovljenem sojenju tožbenemu zahtevku ugodilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve toženke in drugega toženca zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Drugi toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali sta Višje sodišče v Kopru in Okrožno sodišče v Kopru kršili predlagateljevo pravico do zakonitega sodnika iz 6. člena EKČP in 23. člena Ustave Republike Slovenije? - Ali sta Višje sodišče v Kopru in Okrožno sodišče v Kopru napačno ocenili, da je tožba v zadevi P 144/2021 sklepčna? - Ali sta Višje sodišče v Kopru in Okrožno sodišče v Kopru pravilno uporabili materialno pravo in pravilno ocenili, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice predlagatelja na nepremičnini – posameznem delu stavbe št. 2 in št. 15 v stavbi št. 72 k. o. ... in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje na ime A. d. o. o. in ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da je tožnica solastnica posameznega dela stavbe št. 14 in 15 (prej št. 2) v stavbi št. 72 k. o. ... ter da je s sklenitvijo pogodbe z dne 18. 11. 1992 prenehala lastninska pravica A.? - Ali je bilo višje sodišče dolžno odgovoriti na pritožbene navedbe predlagatelja glede ugotovitve ničnosti zemljiškega dolga po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru in ali je zaradi tega poseglo v ustavno pravico predlagatelja do pravnega sredstva in pravico do izjave in je zato podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je nesklepčen zahtevek glede ničnosti zemljiških dolgov in izbrisa le-teh? - Ali se je zadeva obravnavala izven okvira, zaradi katerega sta bili sodbi prve in druge stopnje razveljavljeni s sklepom Vrhovnega sodišča?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da drugi toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).