Jedro

Če volivec glasovnico izpolni drugače kot je to določeno v drugem odstavku 83. člena ZLV, je treba pri ugotavljanju volivčeve volje ravnati restriktivno in glasovnico razvrstiti med veljavne le v primeru, ko je volja volivca jasno in nedvoumno razvidna in ne dopušča različnih razlag.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Zgoraj navedena pritožnica je vložila pritožbo zoper odločitev Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi z dne 16.12.2010 (obrazloženo v pisnem odpravku z dne 21.12.2010), s katero je ta potrdil dopolnilno poročilo Občinske volilne komisije in mandat A.A. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožnica v pritožbi zoper dopolnilno poročilo predlagala občinskemu svetu, naj ponovno preveri vse neveljavne glasovnice, in glasovnice, iz katerih izhaja jasno izražena volja volivk in volivcev, uvrsti med veljavne. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pregledala dopolnilno poročilo Občinske volilne komisije Občine Selnica ob Dravi in odločila, da se pritožničini pritožbi zoper navedeno poročilo, ne ugodi ter se potrdi sporni mandat A.A. Pritožnica se v pravočasni pritožbi, o kateri odloča sodišče v tem upravnem sporu, sklicuje na uresničevanje volilne pravice iz 43. člena Ustave RS in zatrjuje, da so bile pri delu občinske volilne komisije med neveljavne glasovnice uvrščene tudi takšne, na katerih je jasno izražena volja volivk in volivcev in bi zato morale biti prištete med veljavne. Tudi pri ponovnem odločanju na podlagi sodbe Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 418/2010-7 z dne 3.12.2010, so bile med neveljavne uvrščene glasovnice, na katerih je bila volja volivcev jasno izražena, to pa je vplivalo na volilni izid. Po mnenju pritožnice so bile nepravilno uvrščene tri glasovnice za listo SDS. V dveh primerih je bila obkrožena številka pred imenom kandidatne liste, znotraj kroga pa oznaka X, na eni izmed njih pa je bila obkrožena številka pred imenom liste, med številko in med znakom liste pa je pripisana števila 5. Tudi pri ponovnem odločanju je bilo predstavniku liste onemogočeno sodelovanje pri delu OVK v smislu določb 46. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV, Uradni list RS, št. 94/07-UPB3). Predstavniki list so bili sicer povabljeni na sejo, kjer se je ponovno odločalo v postopku potrjevanja mandatov, pri preračunavanju mandatov pa se je občinska volilna komisija umaknila v druge prostore in onemogočila sodelovanje predstavnikov list. Pritožnica predlaga, da „sodišče samo opravi pregled vseh glasovnic, iz katerih izhaja jasno izražena volja volivcev, ter jih uvrsti med veljavne in upošteva pri potrjevanju mandatov. Sodišče naj samo ugotovi izid glasovanja na volitvah v Občinski svet Občine Selnica ob Dravi, ki so potekale 10.10.2010“. Sodišče naj tudi „preveri omenjene nepravilnosti v zvezi s pregledom vseh glasovnic, ki so bile uvrščene med neveljavne po vseh voliščih v Občini Selnica ob Dravi, opravi pregled vseh glasovnic, ki so bile uvrščene med neveljavne, veljavnost štetja teh glasovnic in pregled pravilnosti vnosa rezultatov glasovanja po vseh voliščih, toženi stranki naj naloži ponoven pregled in štetje vseh glasovnic in vse glasovnice, iz katerih izhaja jasno izražena volja volivcev, uvrsti med veljavne“.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je Občinska volilna komisija dne 13.12.2010 opravila ponovno štetje neveljavnih glasovnic, kot ji je bilo naloženo s sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 418/2010. V tej sodbi je sodišče po vzorčnem pregledu volišča B. dalo napotilo, v skladu s katerim je glasovnica označena z znakom X neveljavna, ker iz nje ni mogoče ugotoviti volje volivca. Zato je Občinska volilna komisija pri ponovnem pregledu kot neveljavne opredelila vse takšne glasovnice, v skladu z navodilom sodišča pa je štela kot veljavne tiste glasovnice, ki so bile v predalu za preferenčni glas označenem z imenom in priimkom kandidata. Tožena stranka predlaga, da sodišče v izogib ponovnim pritožbam izvede celoten pregled vseh neveljavnih glasovnic in potrdi volilni izid ter mandate občinskim svetnikom oziroma v primeru ugotovitve, da so nekatere veljavne glasovnice izločene kot neveljavne, samo preračuna volilne rezultate v Občini Selnica ob Dravi in odloči o podelitvi 15-ega spornega mandata.

Pritožba ni utemeljena.

ZLV v 100. členu določa, da lahko kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, do začetka prve seje občinskega sveta vloži pritožbo na občinski svet. Občinski svet odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. Če občinski svet pritožbi ne ugodi, lahko pritožnik v osmih dneh od prejema obvestila vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore (101. člen ZLV).

O predmetni zadevi je Upravno sodišče že odločalo, ko je obravnavalo pritožbo pritožnice zoper sklep Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, št. 041-4/2010 z dne 29.10.2010. Sodišče je takrat pritožničini pritožbi ugodilo, navedeni sklep odpravilo in zadevo vrnilo Občinski volilni komisiji Občine Selnica ob Dravi v ponoven postopek. Sodišče je pri odločanju glede pritožbenega ugovora, da so bile pri delu OVK med neveljavne glasovnice uvrščene tudi takšne, na katerih je volja volivcev jasno izražena in bi zato morale biti upoštevane kot veljavne, vzorčno pregledalo neveljavne glasovnice na volišču št. 4 (gostilna Hojnik) in ugotovilo, da je na tem volišču 36 neveljavnih glasovnic, od tega pa je po presoji sodišča 25 takšnih, iz katerih volje volivcev res ni mogoče ugotoviti, 11 pa je takšnih, da je iz njih volja volivcev zanesljivo razvidna, zato bi morale biti štete kot veljavne. V vseh teh primerih gre za glasovnice, na katerih volivci sicer niso obkrožili zaporedne številke liste kandidatov, za katero se glasuje, ampak so svojo voljo vpisali le v prostor za preferenčni glas, torej v zadnji stolpec na glasovnici tako, da so v polje za referenčni glas vpisali ali zaporedno številko kandidata z njegove liste ali pa njegovo ime in priimek (v enem primeru oboje). S tem, ko so volivci glasovali z vpisom v polje za preferenčni glas in torej glasovali za določenega kandidata z liste, so po presoji sodišča jasno izrazili svojo voljo, da glasujejo tudi za listo, na kateri je ta kandidat. V tem delu je sodišče pritožbi ugodilo, kot pavšalno in neutemeljeno pa je zavrnilo zahtevo pritožnice, da bi se moralo izvesti ponovno štetje vseh glasovnic. V pritožbi, o kateri odloča upravno sodišče v tem postopku, pritožnica obrazloženo ugovarja izločitvi treh glasovnic med neveljavne, ponovno pa zatrjuje tudi kršitev 46. člena ZLV. Po mnenju pritožnice so bile tri glasovnice za listo SDS nepravilno uvrščene med neveljavne glasovnice. V dveh primerih je bila obkrožena številka pred imenom kandidatne liste, znotraj kroga pa oznaka X, na eni izmed njih pa je bila obkrožena številka pred imenom liste, med številko in med znakom liste pa je pripisana števila 5. Glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (75. člen ZLV), razen če ZLV določa drugače, enako pa velja tudi glede ugotavljanja izida glasovanja na volišču, v volilni enoti in v občini (84. člen ZLV). Kadar gre za proporcionalne volitve - kot v obravnavanem primeru - volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, pa vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas (drugi odstavek 83. člena ZLV). Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katero listo je volivec glasoval, sta neveljavni (prvi odstavek 76. člena ZVDZ v zvezi s 84. členom ZLV). Glasovnica je veljavna, če je volivec glasoval na drugačen način, kot je določeno v 83. členu ZLV, pa je iz nje jasno razvidno, za katero listo je glasoval (drugi odstavek 76. člena ZVDZ v zvezi s 84. členom ZLV). V prvih dveh zgoraj navedenih primerih je volivec glasoval drugače, kot je določeno v drugem odstavku 83. člena ZLV, saj je znotraj kroga tudi oznaka X. Takšna glasovnica poraja različne interpretacije, od tega, da je volivec z znakom X dodatno potrdil svojo odločitev, ki jo je označil s tem, ko je številko obkrožil, do tega, da je s tem svojo odločitev preklical. Da je glasovnica veljavna, mora biti iz nje volja volivca jasno razvidna (drugi odstavek 76. člena ZVDZ v zvezi s 84. členom ZLV). Glasovnica, ki je izpolnjena na ta način, da omogoča različne razlage volivčeve volje, očitno ni izpolnjena tako, da bi bila volja volivca iz nje jasno razvidna, kar pomeni, da gre za neveljavno glasovnico.

Enako velja tudi glede tretje glasovnice, ki jo izpostavlja pritožnica v pritožbi, kjer je navedena številka 5 v polju za logo stranke. Pri pregledu glasovnice je sodišče ugotovilo, da zaporedna številka na tej glasovnici ni obkrožena, kot zmotno zatrjuje pritožnica v pritožbi, v polju za logo stranke pa je pripisana številka 5. Tudi takšna glasovnica ni izpolnjena v skladu z navodili, volja volivca pa prav tako nejasna. Zato je po presoji sodišča tudi ta glasovnica pravilno razvrščena kot neveljavna.

K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da so navodila za glasovanje na volitvah, ki jih določajo zgoraj navedena zakonska določila, navedena pa so tudi na vsaki glasovnici, jasna. Glasuje se tako (v primeru, kot je obravnavani, ko gre za proporcionalne volitve), da volivec obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje, preferenčni glas pa lahko da tako, da v zato določen prostor pri listi zapiše številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas, v skladu z navodilom z glasovnice pa lahko zapiše tudi ime in priimek kandidata. Volivec ima torej natančna navodila, kako naj izpolni glasovnico tako, da bo njegova volja jasna. Če volivec kljub temu glasovnico izpolni drugače, je treba po presoji sodišča pri ugotavljanju, v katerih primerih je iz glasovnice jasno razvidno, kako je volivec glasoval, ravnati restriktivno in glasovnico razvrstiti med veljavne le v primeru, ko je volja volivca jasno in nedvoumno razvidna. V primeru, ko je ta nejasna, dvoumna in zato omogoča različne razlage, kaj je bila volivčeva prava volja, je treba takšno glasovnico šteti kot neveljavno. V nasprotnem primeru bi lahko volilni organi z interpretacijo glasovnice prišli do zaključka, ki ni v skladu z volivčevo voljo, kar pa je nedopustno.

Pritožnica se v pritožbi tudi ponovno sklicuje na kršitev 46. člena ZLV, ki določa, da so pri delu občinske volilne komisije lahko navzoči predstavniki kandidatov in list kandidatov. Sodišče tudi takšen ugovor zavrača kot neutemeljen. Kot izhaja iz pritožbe in zapisnika o delu Občinske volilne komisije z dne 13.12.2010, so bili predstavniki list povabljeni k ponovnemu odločanju, pri delu Občinske volilne komisije pa so lahko dali tudi pripombe, o katerih je, kot izhaja iz zapisnika, odločila volilna komisija. Občinska volilna komisija bi se naj po navedbah v pritožbi umaknila pri izračunu mandatov, po presoji sodišča pa to ni moglo vplivati na pravilnost odločitve glede na to, da so bili predstavniki navzoči pri ugotavljanju števila glasov.

Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, ki pavšalno in neargumentirano terjajo, da sodišče ponovno opravi pregled vseh glasovnic, ki so bile uvrščene med neveljavne, veljavnost štetja teh glasovnic in pregled pravilnosti vnosa rezultatov glasovanja po vseh voliščih, saj jih pritožnica ni utemeljila.

Izpodbijani akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 101. člena ZLV v zvezi s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).