Jedro

Dolžnik, ki je pravna oseba ni zamudil roka za ugovor iz upravičenega razloga, saj bi si moral delo organizirati tako, da bi sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, potekalo normalno in nemoteno, zaradi česar je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen in ga je bilo treba iz tega zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik kije sam svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) ter zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (2. točka izreka).

Proti navedenemu sklepu je dolžnik pravočasno po svoji pooblaščenki vložil pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. V obrazložitvi pritožbe se sklicuje na navedbe, ki jih je podal v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, in meni, da jih je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, ko je zaključilo, da niso take, da bi opravičevale vrnitev v prejšnje stanje. Poudari, da čeprav se njegova delavka B.S. že nekaj časa zdravi zaradi težav z zanositvijo, kljub temu njenega takojšnjega staleža, ki je nato trajal več kot 10 dni, ni mogel predvideti, saj je kljub navedenim težavam bila redno prisotna na delovnem mestu, njeni morebitni izostanki pa so trajali le kak dan. Prav zato, ker jo je vsak dan pričakoval na delovnem mestu, je sklep o izvršbi ostal na njeni delovni mizi in čakal, da se vrne. V nadaljevanju navaja, da bi zaradi nevložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, le-ta postal pravnomočen in poslan organizaciji za plačilni promet v izvršitev, upnik pa bi tako od njega prejel nekaj, do česar sploh ni upravičen in bi bil zato neupravičeno obogaten, dolžnik pa oškodovan. Pritožbenemu sodišču predlaga ugodno rešitev njegove pritožbe in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter, da o njegovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje na novo odloči tako, da mu ugodi in hkrati odloči tudi o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Poleg tega zahteva povrnitev stroškov v zvezi s pritožbo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor (36. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

V obravnavani zadevi je bil dolžniku sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vročen dne 02.11.2009 (vročilnica na list. št. 8). Po izteku zakonsko določenega osemdnevnega roka za vložitev ugovora (tretji odstavek 9. člena ZIZ), ki se je za dolžnika iztekel v torek, dne 10.11.2009 ob 24.00 uri, je dolžnik s pomočjo pooblaščenke dne 13.11.2009 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, h kateremu je kot dokaz za svoje navedbe priložil potrdilo o upravičeni zadržanosti delavke B.S. z dela od dne 02.11.2009 do dne 13.11.2009, hkrati pa tudi vložil ugovor zoper sklep o izvršbi (list. št. 11 do 16).

Pritožbeno sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju k stališčem in zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik ni zamudil roka za ugovor iz upravičenega razloga, saj bi si dolžnik, ki je pravna oseba, moral delo organizirati tako, da bi sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, potekalo normalno in nemoteno, zaradi česar je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen in ga je bilo treba iz tega razloga v skladu s petim odstavkom 62. člena ZIZ zavreči, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, le še dodaja: Sklicevanje dolžnika na zdravstvene težave navedene delavke v zvezi z zanositvijo, ki je bila šele po (pravilno) opravljeni vročitvi sklepa o izvršbi odsotna z delovnega mesta zaradi omenjenih zdravstvenih težav v navedenem obdobju, o tem sodnem pisanju pa ni obvestila oziroma opozorila svojih nadrejenih, glede na omenjene konkretne okoliščine ne more biti razlog za upravičenost zamude roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.

Pri tem je potrebno poudariti, da tudi zgolj sam obstoj zdravstvenih težav, tudi če so hude, ni upravičen razlog za vrnitev postopka v prejšnje stanje, v kolikor stranka ne zatrjuje niti ne dokaže, da je bila bolezen nepredvidljiva oziroma nenadna. Namreč iz samih navedb dolžnika v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da se navedena delavka že dalj časa zdravi zaradi težav z zanositvijo in da mora zaradi tega večkrat k zdravniku, izhaja, da pogoj nenadnosti in nepredvidljivosti v zvezi z njenimi zdravstvenimi težavami ni bil izpolnjen. Pritožbeno sodišče njegovih pritožbenih navedb, da dolžnik takojšnjega staleža navedene delavke, ki je nato trajal več kot 10 dni, ni mogel predvideti, saj je bila pred tem kljub navedenim težavam redno prisotna na delovnem mestu, njeni morebitni izostanki pa so trajali le kak dan, kakor tudi, da je, ker jo je prav zato vsak dan pričakoval na delovnem mestu, navedeno sodno pisanje ostalo na njeni delovni mizi in čakalo, da se vrne (pri čemer si celo pride v nasprotje z navedbami, da o tem sodnem pisanju navedena delavka ni obvestila oziroma opozorila svojih nadrejenih), ni upoštevalo, saj predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer pritožnik niti ne navaja, zakaj teh dejstev ni mogel navesti pravočasno oziroma v navedenem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Dolžnik, ki je pravna oseba, tudi sicer ni s ravnal s potrebno skrbnostjo, saj s tem, ko nima za zaposleno osebo, ki je (edina) zadolžena za sprejemanje sodnih pošiljk in odgovarjanje nanje, ne glede na njeno zdravstveno stanje, predvidenega nadomeščanja, nima ustrezno organiziranega dela.

K vsemu navedenemu je potrebno še dodati, da se pritožbeno sodišče s pritožbenimi trditvami v zvezi z ugovorom zoper sklep o izvršbi, katerega sodišče prve stopnje niti ni obravnavalo po vsebini, ni ukvarjalo, ker za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje niso pomembne.

Ker ni podan pritožbeni razlog, zaradi katerega je bila vložena pritožba, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Dolžnik ni uspel s pritožbo, zato nosi sam svoje stroške v zvezi s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.