Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec zatrjuje, da zaradi originarno pridobljenega višjega deleža na skupnem premoženju toženca nista mogla postati solastnika polovice sporne nepremičnine, kar nedvomno vpliva na višino uporabnine, ki jo od njega zahtevata. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da ne gre za razmerje soodvisnosti in prejudicialnosti, ker so solastniški deleži v zemljiški knjigi že določeni.
V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče opraviti skrbno presojo, ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna (sporen je zgolj del solastniškega deleža), ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka) in kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poudarja, da je v postopku N 10/2021 zaradi delitve solastnega premoženja zatrjeval višji solastninski delež, ki ga ima iz naslova nikoli razdeljenega skupnega premoženja z nekdanjo ženo A. A. Tožnika sta podedovala polovični delež na nepremičnini zgolj zato, ker zaradi smrti njune matere skupno premoženje ni bilo razdeljeno. Toženec je bil v nepravdnem postopku napoten na pravdo ter je pred vložitvijo obravnavane tožbe vložil tožbo z zahtevkom, da znaša njegov delež na nepremičnini 70/100, delež tožnikov pa za vsakega 15/100. Omenjeni postopek poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in še ni zaključen. Sporna velikost deležev predstavlja predhodno vprašanje, zato bi sodišče postopek moralo prekiniti ali pa o tem vprašanju odločiti samo, za kar bi moralo izpeljati obširen dokazni postopek. Stališče sodišča, da ni podlage za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, je napačno, odločitev pa tudi ni ustrezno obrazložena.
3. Na pritožbo sta odgovorila tožnika in predlagala njeno zavrnitev. Strinjata se, da ne gre za predhodno vprašanje, saj so deleži na nepremičnini v zemljiški knjigi določeni. V primeru kasnejše ugotovitve večjega solastnega deleža bo toženec lahko morebitno razliko v plačilu uporabnine zoper tožnika uveljavljal z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve. Poleg tega določeni deleži na skupnem premoženju ne pomenijo določitve solastnega deleža na posamezni stvari. Toženca v pravdi II P 270/2021 med drugim zahtevata ugotovitev, da v skupno premoženje toženca in A. A. spada tudi kupnina s strani toženca prodanih vrednostnih papirjev, toženec pa v njej uveljavlja višji delež na skupnem premoženju. Določitev deležev v tej pravdi bo zavezovala tudi v postopku, ki ga je pred okrožnim sodiščem sprožil toženec.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po podatkih zemljiške knjige sta tožnika solastnika nepremičnine parc. št. 825/2, k. o. X, vsak do 1/4, toženec, ki je njun oče, pa do 1/2. Med strankami ni sporno, da sta tožnika svoj delež pridobila v zapuščinskem postopku po materi A. A., bivši ženi toženca, med katerima skupno premoženje, ki je obsegalo tudi obravnavano nepremičnino, ni bilo razdeljeno. Tožnika sta tako glede deleža na nepremičnini, za katero od toženca zahtevata plačilo uporabnine, vstopila v pravni položaj njune matere. Toženec je bil v postopku zaradi delitve solastne stvari napoten na pravdo, da izkaže večji solastni delež na nepremičnini, kar zahteva s tožbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 144/2022-I. 6. Po določilu 1. točke prvega dostavka 206. člena ZPP lahko sodišče pravdni postopek prekine, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. To je po 13. členu ZPP vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna rešitev o glavni stvari. Toženec zatrjuje, da zaradi originarno pridobljenega višjega deleža na skupnem premoženju toženca nista mogla postati solastnika polovice sporne nepremičnine, kar nedvomno vpliva na višino uporabnine, ki jo od njega zahtevata. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da ne gre za razmerje soodvisnosti in prejudicialnosti, ker so solastniški deleži v zemljiški knjigi že določeni. Ob tem ni nepomembno, da toženec kot bivši mož A. A. ni bil njen dedič in v zapuščinskem postopku zato ni mogel uveljavljati večjega deleža iz naslova skupnega premoženja.
7. Ker se sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, da vprašanje večjega solastniškega deleža toženca ni predhodno vprašanje v tej pravdi, ni ukvarjalo z nadaljnjimi zakonskimi predpostavkami za prekinitev postopka, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče opraviti skrbno presojo, ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna (sporen je zgolj del solastniškega deleža), ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka) in kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje.
8. Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo, je odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).