Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
3. odst. 16. čl. ZSKZG RS določa, da se za prenos lastništva smiselno uporablja Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Ur. l. SRS št. 15/79). Prav to navodilo iz leta 1979 pa je določalo, da overitev izjave oz. pogodbe v primeru prenosa na KZS ni potrebna. Vendar pa obe navodili izvirata iz obdobja, ko so se še vedno uporabljala v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah iz časa kraljevine Jugoslavije, zaradi česar je bilo potrebno specifične prenose lastninske pravice urejati posebej. Leta 1995 sprejeti Zakon o zemljiški knjigi in tudi novi Zakon o zemljiški knjigi, ki velja od 18.9.2003 dalje, pa kakšnih izjem od pravila, da mora biti podpis na listinah, ki so podlaga za vknjižbo overjen, ne predvidevata.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Zaznamba zavrnitve vpisa se izbriše.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor R.S. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je ta zavrnila predlog za vknjižbo lastninske pravice R.S. na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 126, 154, 164 in 166 k.o. N..
Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje R.S. po zakonitem zastopniku. Pritožbo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da gre v obravnavani zadevi za vpis lastninske pravice države že na podlagi samega zakona, saj so nepremičnine, na katere se predlog nanaša, postale last R.S. na podlagi 14. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Predlog za izvedbo vpisa temelji na 16. čl. ZSKZG. Pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč z dne 17.1.2005 služi samo za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi, zato sodišče zmotno ugotavlja, da naj bi šlo za pridobitev lastninske pravice za vknjižbo na podlagi pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, katerega pravni naslednik je Gozdno gospodarstvo P., ni izključen od subjektov, za katere velja navodilo Ministrstva za pravosodje z dne 2.12.1993. To navodilo je bilo izdano v soglasju z Vrhovnim sodiščem in se nanaša na nepremičnine, ki so ex-lege postala last R.S. in občin v smislu 14. čl. ZSKZG. V smislu 6. tč. tega navodila pa overitev podpisa na listinah ni potrebna. Ker to navodilo ne našteva posamičnih subjektov, na katere se nanaša, so razlogi sodišča prve stopnje v zvezi s tem zmotni.
Pritožba ni utemeljena.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja stališče sodišča, da naj bi navodilo Ministrstva za pravosodje z dne 2.12.1993, ki določa, da overitev podpisa na listinah, ki so podlaga za zemljiškoknjižno izvedbo prenosa kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v last R.S. na podlagi 74. čl. Zakona o zadrugah, 5. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in 14. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, veljalo le za prenose med točno določenimi pogodbenimi strankami, in sicer R.S., občinami in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS ali kmetijsko zemljiško skupnostjo. Navodilo pa naj se ne bi nanašalo na Gozdno gospodarstvo P., čeprav gre res za pravnega naslednika Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa. Pritožba predlagateljice utemeljeno opozarja, da je ta razlaga zmotna, saj se navodilo Ministrstva št. 713-8/93-15 z dne 2.12.1993 ne nanaša le na določene subjekte, temveč je kriterij za uporabo navodila vprašanje lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini.
Kljub temu pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo s ključnim argumentom, da listina, na podlagi katere naj bi sodišče dovolilo vknjižbo, ni overjena, pravilna. Po 41. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen. Tega določila zakona, kot to med drugim ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ne more derogirati interno navodilo Ministrstva za pravosodje o načinu izvedbe prenosa kmetijskih zemljišč kmetij in gozdov, last R.S. oz. občin (in to ne glede na to, za katere subjekte gre). To navodilo ministrstva ima podlago v 3. odst. 16. čl. ZSKZG RS, ki določa, da se za prenos lastništva smiselno uporablja Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Ur. l. SRS št. 15/79). Prav to navodilo iz leta 1979 pa je določalo, da overitev izjave oz. pogodbe v primeru prenosa na KZS ni potrebna. Vendar pa obe navodili izvirata iz obdobja, ko so se še vedno uporabljala v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah iz časa kraljevine Jugoslavije (službene novine kraljevine Jugoslavije št. 146/LIII/307 z dne 1. julija 1930), zaradi česar je bilo potrebno specifične prenose lastninske pravice urejati posebej. Leta 1995 sprejeti Zakon o zemljiški knjigi in tudi novi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki velja od 18.9.2003 dalje, pa kakšnih izjem od pravila, da mora biti podpis na listinah, ki so podlaga za vknjižbo overjen, ne predvidevata.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa odredilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).