Jedro

Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar prva toženka v pritožbi o tem, da ni prejela obvestila o prispeli pošiljki, ni podala nobenega konkretnega dokaznega predloga. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi tožbe je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Zato zgolj z dokaznim predlogom naj se pri sodišču opravijo poizvedbe o vročitvi tožbe prvi toženki, pritožnica ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Prva toženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je prva toženka dolžna tožnici v 8 dneh plačati 2.440,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka). Prvi toženki je naložilo, da mora tožnici v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 538,66 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se je prva toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

7. Če v postopku v sporu majhne vrednosti tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek (453.a člen ZPP). Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP. Slednji pa določa, da če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (prvi odstavek 316. člena ZPP), razen če gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (drugi odstavek 316. člena in tretji odstavek 3. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila. Ker je ocenilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati, je zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

9. Pritožnica navaja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z 276. členom ZPP, saj prvi toženki ni vročilo tožbe, da bi se lahko z njo seznanila in nanjo odgovorila. Ker ji tožba ni bila pravilno vročena, naj ne bi bili izpolnjeni pogoji po 453.a členu ZPP za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Zato naj bi bila podana bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP kot tudi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj naj prvi toženki z opustitvijo vročitve ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

10. Ti očitki niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vročilnice na listovni številki 17 spisa (r. št. 7) izhaja, da prvi toženki tožbe skupaj s pozivom za odgovor nanjo ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti. Zato je bilo 6. 12. 2021 na vratih njenega poslovnega prostora puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila nadalje izhaja, da prva toženka pisma v 15 dneh ni dvignila in ker ni imela hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika, se je pismo vrnilo sodišču. 11. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v primeru, če je naslovnik odsoten, pusti najprej obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, pisanje pa se vrne na pošto. Če naslovnik pisanja v 15 dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15 – dnevnega roka (fikcija vročitve) (četrti odstavek 142. člena ZPP).

12. Glede na obrazloženo je bila tožba prvi toženki vročena 21. 12. 2021 na podlagi domneve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP. S fiktivno vročitvijo je prvi toženki začel teči 30 dnevni rok za odgovor na tožbo, ki se je iztekel 20. 1. 2022, prva toženka pa v tem roku na tožbo ni odgovorila. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da so za izdajo sodbe na podlagi pripoznave izpolnjeni pogoji iz 453.a in 316. člena ZPP, pravilna.

13. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar prva toženka v pritožbi o tem, da ni prejela obvestila o prispeli pošiljki, ni podala nobenega konkretnega dokaznega predloga. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi tožbe je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Zato zgolj z dokaznim predlogom naj se pri sodišču opravijo poizvedbe o vročitvi tožbe prvi toženki, pritožnica ne more uspeti.

14. Ker torej prva toženka z ničemer ni dokazala, da ji tožba ni bila pravilno vročena, so njene pritožbene navedbe o nepravilni vročitvi ostale nedokazane in s tem neutemeljene. Glede na navedeno pritožbeni očitek o bistvenih kršitvah določb postopka po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

15. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).