Jedro

Ker odločitev o pridobitvi državljanstva tožnice pred objavo odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe 13.a člena ZDRS še ni bila pravnomočno rešena, je sodišče moralo odločbo tožene stranke, ki je bila izdana na podlagi navedene določbe, odpraviti, ker je Ustavno sodišče tudi odločilo, da ima njegova odločba učinke po 1. in 2. odstavku 414. člena Ustave iz leta 1974.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 16.11.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnice za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, z obrazložitvijo, da niso izpolnjeni pogoji po določbi 13.a člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ker je Vlada Republike Slovenije dala negativno mnenje k njeni vlogi za izredno naturalizacijo.

V tožbi tožnica navaja, da je obrazložitev odločbe zelo skopa in da iz nje sploh ne izhaja, katerih pogojev ne izpolnjuje in zakaj je Vlada Republike Slovenije dala negativno mnenje k njeni vlogi. Meni, da izpolnjuje vse pogoje, ki jih zakon o državljanstvu Republike Slovenije zahteva za pridobitev slovenskega državljanstva in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila glede na 2. odstavek 13.a člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije vezana na mnenje Vlade Republike Slovenije, ki je k vlogi tožnice dala negativno mnenje. Vlada v navedenem primeru ni navedla razlogov za negativno mnenje, zato jih tudi tožena stranka ni mogla navesti v izpodbijani odločbi. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožnico pa napoti, da prosi za naturalizacijo po 12. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Tožba je utemeljena.

Člen 13. a zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92 - ZDRS) je določal, da ne glede na pogoje iz 10. člena tega zakona lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki je vsaj po enem od staršev po poreklu slovenske narodnosti, pa ji je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z odpustom, odrekom ali odvzemom ali zaradi zgodovinskih okoliščin ni pridobila državljanstva Republike Slovenije. Drugi odstavek istega člena je določal, da o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije daje predhodno mnenje Vlada Republike Slovenije. V tretjem odstavku navedenega člena pa je bil urejen postopek v zvezi z vlogo za pridobitev državljanstva po prvem odstavku tega člena.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-69/92-30 z dne 10. decembra 1992 (Ustavna odločba) (Uradni list RS, št. 61/92) določbo 13.a člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije razveljavilo skupaj s določbo 41. člena istega zakona. Hkrati je odločilo, da razveljavitev začne učinkovati dne 1.6.1993 s pravnim učinkom po 1. in 2. odstavku 414. člena ustave iz leta 1974. Ta določa, da se zakoni, za katere je ugotovljeno, da so nehali veljati in drugi predpisi in splošni akti, ki so odpravljeni ali razveljavljeni, ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem objave odločbe ustavnega sodišča, če do tega dne niso bila pravnomočno rešena. Drugi odstavek pa določa, da se predpisi in drugi splošni akti, izdani za izvrševanje predpisov ali samoupravnih splošnih aktov, ki jih ni več mogoče uporabljati, ne uporabljajo od dneva objave odločbe ustavnega sodišča, če iz odločbe izhaja, da so v nasprotju s to ustavo ali zakonom. Ker odločitev o pridobitvi državljanstva tožnice še ni bila pravnomočno rešena do objave navedene odločbe ustavnega sodišča, je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpraviti. Tožena stranka bo v ponovljenem postopku morala rešiti vlogo tožnice v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ob uporabi ustreznih določb zakona o državljanstvu Republike Slovenije, t.j. ob uporabi 12. člena navedenega zakona, kot že sama ugotavlja v odgovoru na tožbo, in v skladu s določbami zakona o splošnem upravnem postopku, ter pred odločitvijo o zadevi stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

Sodišče je na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, da bo lahko tožena stranka o zahtevku ponovno odločala. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu s določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).