Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zavrženje tožbe zaradi utemeljenega ugovora pravnomočno razsojene stvari.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo proti toženim strankam na plačilo odškodnine zaradi ugotovitve, da je o stvari že pravnomočno razsojeno (drugi odstavek 288. člena ZPP). Pritožbi tožnika proti takšni odločitvi je sodišče druge stopnje delno ugodilo tako, da je odločitev o zavrženju tožbe glede toženih strank G. - G. p. J. in P. K. razveljavilo, ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. V ostalem - glede tožene stranke Z. T. d.d. L., območna enota K. pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Tožnik vlaga proti odločitvi sodišča druge stopnje revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov iz določbe 385. člena ZPP in vsebinskim predlogom na njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja in sojenje. Meni, da mu dejansko nastaja nova škoda, ki jo je po posameznih postavkah določno opredelil. Sodne odločbe iz prejšnjih postopkov, ki deloma zavračajo nekatere odškodninske postavke zaradi zastaranja, niso pravilne. To naj bi posebej veljalo za škodo, ki mu je nastala zaradi izgube na dohodku v posledici odpovedi pogodbe o delu. Pred škodnim dogodkom je namreč delo dobro opravljal, po nesreči pa, kolikor je to zmogel. Glede nepremoženjske škode zatrjuje, da je bilo v dosedanjih postopkih premalo upoštevano, deloma pa tudi neupoštevano, da ne more več delati na njivi, kegljati, hoditi po več ur v hribe, aktivno plesati. Vztraja pri tem, da je torakalna kifoza - povečan zgornji lok hrbtenice - novo bolezensko stanje, ki ni bilo znano ob prvem sojenju.
Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).
Revizija ni utemeljena.
V obsegu zatrjevane premoženjske škode tožnik revizijsko izpodbija odločitev sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na zahtevek iz naslova izgubljenega dohodka zaradi posledic škodnega dogodka.
Sodišče prve stopnje je v razlogih svoje odločitve o tem navedlo, da je o stvari že bilo dvakrat odločano, nazadnje v zadevi, vodeni pod opr. št. P ... in sicer drugič ne samo o škodi zaradi izgube zaslužka, temveč tudi o "vsej morebitni materialni škodi, ki bi nastala tožniku". Zaradi ugovora zastaranja je bil njegov zahtevek zavrnjen. Odločitev o tem je postala pravnomočna. Tožnik pa v tej pravdi načenja isto vprašanje, zaradi česar ga zadevajo posledice iz določbe 288. člena ZPP o zavrženju tožbe zaradi pravnomočno razsojene stvari. Pri tem je glede tožene Z. T. utemeljeno ugotovljena subjektivna in objektivna identičnost spora. Revizija v tem obsegu posebej polemizira s pravnomočno sodbo, ki je glede premoženjske škode ugotovila zastaranje zahtevka. Ugovor zastaranja je bil v pravnomočno končani pravdi izčrpan in ga ni mogoče znova obravnavati. Obširnih revizijskih navedb v tej smeri zaradi prepovedi ponovnega obravnavanja pravnomočno razsojene stvari ni mogoče upoštevati.
Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je bila že obravnavana tožniku nastala nepremoženjska škoda in sicer ne samo iz prometne nesreče z dne 1.2.1988, temveč tudi iz druge, ki se mu je pripetila dne 23.8.1988 (opr. št. P ..., P ... in P ... prvega sodišča). Tedaj se je odločalo o odškodnini za škodo, katere obseg je bil ob času sojenja znan. Škoda, ki bi sicer izvirala iz obeh dogodkov, ki pa bi se pojavila šele kasneje, bi bila nova škoda. Vendar pa tožnik po ugotovitvah nižjih sodišč iz tega naslova v tej pravdi uveljavlja odškodnino za objektivno isto škodo. Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (trditve o nesposobnosti za nekatere vsakdanje aktivnosti) so bile kot podlaga za določitev odškodnine iz tega naslova upoštevane. V tem obsegu je pravilna tudi odločitev nižjih sodišč, po kateri je ukrivljenost zgornjega dela hrbtenice bila v sklopu omenjene škode že upoštevana. Tožnik torej ne navaja nobene take škode, o kateri ne bi bilo v citiranih pravdah pravnomočno odločeno z odmero ustrezne odškodnine. Neutemeljeno tožnikovo revizijo je revizijsko sodišče po povedanem zavrnilo (393. člen ZPP).