Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter Andraža Žvana in Aleksandra Petrovčiča, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup dostopov do orodij/vprašalnikov za presojo kompetenc v izbirnih postopkih ter za razvoj potencialov zaposlenih v organih državne uprave« v sklopu 1: Nakup dostopov do orodij/vprašalnikov za presojo kompetenc za izbiro uradnikov s pripadajočimi storitvami, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IMS INFO, družba za informacijske in multimedijske storitve, d.o.o., Zavetiška ulica 6, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa AZ ODVETNIKI Avbreht, Erjavec Avbreht, Erjavec, Lešnik Sitar, Arnol o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 9. 2025

odločila:

1.Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 1: »Nakup dostopov do orodij/vprašalnikov za presojo kompetenc za izbiro uradnikov s pripadajočimi storitvami«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-41/2025-3130-26 z dne 3. 7. 2025.

2.Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.058,76 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3.Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu – splošno področje na Portalu javnih naročil objavil dne 3. 4. 2025, pod št. objave JN002296/2025-EUe16/01.

Dne 4. 7. 2025 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila« z dne 3. 7. 2025, s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 1: Nakup dostopov do orodij/vprašalnikov za presojo kompetenc za izbiro uradnikov s pripadajočimi storitvami oddal ponudniku Selekcija d.o.o., Stobrečka 10, Split (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Po preveritvi obstoja izključitvenih razlogov v sistemu e-Dosje je ugotovil, da pri vlagatelju, katerega ponudba je bila sicer ekonomsko ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, obstaja izključitveni razlog iz točke 9.1.1 Navodil ponudnikom, druge podtočke (šifra poizvedbe: 187295), zaradi česar je zaključil, da njegova ponudba ni skladna z 29. točko prvega odstavka 2. člena Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3), in torej ni dopustna (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila dne 16. 7. 2025 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da naročnik pri sprejemu navedene odločitve ni ravnal skladno z ZJN-3 in določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da je nepravilno zaključil, da ponudba vlagatelja ni dopustna in da je javno naročilo oddal ponudniku, ki ni bil najugodnejši. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izpodbijana odločitev razveljavi in da se mu povrnejo stroški pravnega varstva.

Vlagatelj uvodoma navaja vsebino izključitvenega razloga iz podtočke 2. točke 9.1.1 Razlogi za izključitev podpoglavja 9.1 Ugotavljanje sposobnosti za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in dokazila poglavja 9. Ugotavljanje sposobnosti v dokumentu Navodila gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe za javno naročilo po odprtem postopku z oznako odkom-8/2025 (v nadaljevanju: točka 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in naročnikovo utemeljitev ocene njegove ponudbe iz izpodbijane odločitve.

Vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi predložil ustrezno zahtevano dokazilo (izpolnjen obrazec ESPD), s katerim je potrdil, da pri njem razlog za izključitev iz točke 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne obstaja. Dalje zatrjuje, da naročnikova ugotovitev o obstoju izključitvenega razloga ne drži, četudi naj bi tako pokazala preveritev v sistemu e-Dosje (šifra poizvedbe: 187295). Poudarja, da je skladno s prakso Državne revizijske komisije dan, ki je v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 relevanten za ugotavljanje (ne)obstoja obravnavanega izključitvenega razloga, dan izteka roka za oddajo ponudb, v konkretnem primeru 6. 5. 2025. Ob navajanju pravnih podlag za informacijski sistem e-Dosje navaja, da aplikacija e-Dosje v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 omogoča pridobitev podatkov, ki temeljijo na uradnih evidencah FURS. Iz aplikacije e-Dosje lahko naročniki pridobijo le podatek o tem, ali za posamezni gospodarski subjekt navedeni izključitveni razlog obstaja, ne morejo pa – v primeru obstoja le-tega – iz aplikacije e-Dosje pridobiti podatka o tem, zakaj oz. na podlagi katerih okoliščin, določenih v drugem odstavku 75. člena ZJN-3 izključitveni razlog za ta subjekt obstaja. Čeprav podatki iz aplikacije e-Dosje niso zgolj informativne narave, pač pa imajo naravo dokaza, se po zatrjevanju vlagatelja skladno s prakso Državne revizijske komisije pravilnost teh podatkov v postopku pravnega varstva lahko izpodbija.

Vlagatelj zatrjuje, da podatek v aplikaciji e-Dosje o obstoju izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ni pravilen in da iz dokazil FURS jasno izhaja, da izključitveni razlog iz točke 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri njem na relevantni dan ni podan. Prilaga:

-potrdilo FURS DT 42900-56424/2025-2 z dne 8. 7. 2025, iz katerega izhaja, da ima na dan 6. 5. 2025 pri FURS predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje zadnjih 60 mesecev;

-potrdilo FURS DT 42900-57006/2025-3 z dne 14. 7. 2025, iz katerega izhaja, da je imel na dan 6. 5. 2025 plačane vse do tega dne evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila in da so bili pri pripravi dokumenta vključeni vsi poslovni dogodki, ki so bili do dneva njegove izdaje evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah FURS.

Vlagatelj pojasnjuje razlog za nepravilen podatek o obstoju izključitvenega razloga v aplikaciji e-Dosje. Navaja, da je po prejemu izpodbijane odločitve pristopil k preverjanju navedb naročnika. S strani FURS je prejel Izpisek odprtih postavk DT 42900-56699/2025-1 z dne 8. 7. 2025, iz katerega izhaja, da na dan 6. 5. 2025 izkazuje stanje terjatev za akontacijo dohodnine ter prispevke za zaposlovanje, starševsko varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo. Na podlagi zavedenih terjatev v Izpisku odprtih postavk je vlagatelj ugotovil, da podatek o stanju ni pravilen, posledično pa tudi ni pravilen podatek v aplikaciji e-Dosje. Razlog za nepravilen podatek je v tem, da je vlagatelj oz. njegov računovodski servis po poteku roka za prejem ponudb, in sicer dne 14. 5. 2025, v sistem eDavki posredoval REK obrazec za izplačilo dohodka iz delovnega razmerja za zaposlenega A.D. za mesec april 2025, pri čemer je pri vnosu podatka o »datumu izplačila« v REK obrazcu prišlo do napake, saj je bil kot datum izplačila naveden nepravilen datum 15. 4. 2025, namesto pravilen datum 12.5.2025, ko je bila plača dejansko izplačana. Plača za mesec april se izplačuje v mesecu maju in tudi plača A.D. za mesec april 2025 je bila izplačana 12. 5. 2025. Ker je bil po poteku roka za prejem ponudb, in sicer dne 14. 5. 2025 predložen REK obrazec za A.D. z napačnim datumom izplačila 15. 4. 2025 (kar je skoraj en mesec pred dejanskim izplačilom dne 12. 5. 2025), je v evidenci e-Dosje na dan 6. 5. 2025 prišlo do nepravilnega podatka o obstoju razloga za izključitev pri vlagatelju. Terjatve za akontacijo dohodnine in prispevke niti na dan 15. 4. 2025 niti na dan 6. 5. 2025 niso še niti nastale, niti niso dospele v plačilo. Pojasnjuje, da je nastalo napako popravil na način, da je dne 9. 7. 2025 vložil zahtevo za stornacijo REK obrazca z napačnim datumom izplačila (15. 4. 2025) in dne 10. 7. 2025 vložil nov REK obrazec z vpisanim pravilnim datumom izplačila (12. 5. 2025). Po odpravi napake je FURS izdal potrdilo, ki izkazuje pravilno dejansko stanje, in sicer da je imel vlagatelj na dan 6. 5. 2025 pri FURS plačane vse do tega dne evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Dokazila na katera se sklicuje vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 17. 7. 2025 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni opredelil.

Naročnik je dne 31. 7. 2025 objavil dokument »Sklep« z dne 30. 7. 2025, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, zavrnil njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva in od vlagatelja zahteval povrnitev svojih stroškov postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik navaja, da je v točki 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil že po ZJN-3 obvezen razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, katerega namen je, da v poslovna razmerja z državo vstopajo gospodarski subjekti, ki dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti (s tem v zvezi izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-035/2019). Dalje navaja, da je kot dokazilo, da za ponudnika ne obstaja zgoraj navedeni izključitveni razlog, zahteval obrazec ESPD. Ob sklicevanju na določbe ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede obrazca ESPD navaja, da je v ponudbi vlagatelja predložen ESPD predhodni dokaz, da vlagatelj (med drugim) ni v enem od položajev iz 75. člena ZJN-3. Pojasnjuje, da je na podlagi vlagateljevega obrazca ESPD obstoj razlogov za izključitev preveril v sistemu e-Dosje. Pritrjuje vlagatelju, da je relevanten dan za ugotavljanje (ne)obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, v konkretnem primeru 6. 5. 2025. Naročnik je iz sistema e-Dosje pridobil podatek, da za vlagatelja na ta dan, tj. dne 6. 5. 2025, obstaja razlog za izključitev iz točke 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Naročnik navaja pravno podlago iz ZJN-3 za uporabo sistema e-Dosje in poudarja, da ima pravilnost pridobljenih podatkov iz sistema e-Dosje pri ugotavljanju (ne)obstoja izključitvenih razlogov glede posameznega gospodarskega subjekta naravo neizpodbitnega dokaza. Navaja, da gre za dokaz, ki je bistven za odločitev naročnika in ne gre le za podatke, ki bi bili zgolj informativne narave, z njima v zvezi pa potrebne nadaljnje oz. dodatne preveritve pri pristojnem organu. Poudarja termin »uradna evidenca« in navaja, da vsak pridobljen podatek iz uradne evidence predstavlja dejstvo, na katerega verodostojnost se lahko vsak, ki ga uporablja, zanese. Posledično mora tudi naročnik zaupati uradnim evidencam. Izpis iz sistema e-Dosje je za dan 6. 5. 2025 izkazoval, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi Republike Slovenije. Navedeni podatek, razviden iz izpisa, pridobljenega iz sistema e-Dosje (šifra poizvedbe: 187295 z dne 22. 5. 2025) je tako samo po sebi verodostojno dejstvo in na tem dejstvu je naročnik temeljil svojo odločitev in obrazložitev. Dokazilo na katerega se sklicuje naročnik prilaga odločitvi o zahtevku za revizijo.

Dalje naročnik navaja, da naknadno urejanje stanja na FURS, tj. po roku za prejem ponudb oz. po prejemu izpodbijane odločitve, ni mogoče. V kolikor bi bilo dopuščeno kasnejše urejanje oz. popravljanje dejstev za nazaj, bi se s tem odprle ogromne možnosti špekulacij ponudnikov. Če bi naročnik (in zakon) po roku za prejem ponudb dopuščal takšno poseganje, kot ga je izvedel vlagatelj (zaradi njegove napake), bi ustvaril okoliščine, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo in neenakopravno obravnavo ponudnikov. Naročnik navedeno ponazarja s hipotetičnim primerom – v času oddaje ponudbe ponudnik razpolaga z informacijo, da bo izključen iz postopka oddaje javnega naročanja na podlagi izključitvenega razloga zaradi neizpolnjevanja vseh obveznosti iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Na podlagi tega dejstva oblikuje svojo ponudbeno ceno oz. odda ponudbo. V primeru, da je najugodnejši in mu iz gospodarskega vidika ustreza, bo po prejemu izpodbijane odločitve naknadno za nazaj poravnal svoje obveznosti do FURS in s tem postal najugodnejši dopustni ponudnik ter pridobil posel. V primeru, da mu to ne ustreza, pa tega ne bo storil. Odločitev, ali bo ali ne bo ponudnik izpolnjeval izključitveni razlog bi bila na ta način po roku za prejem ponudb v njegovi arbitrarni domeni. Takšen vpliv na lastno dopustnost ponudbe po poteku roka za prejem ponudb ni sprejemljiv.

Naročnik poudarja tudi, da je v konkretnem primeru za razlog obstoja izključitvenega razloga očitno kriva vlagateljeva lastna napaka, storjena pred rokom za prejem ponudb. Ker gre vzrok za nastalo situacijo pripisati izključno vlagatelju, naročnik ne more slediti njegovim očitkom, da je nepravilno zaključil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna (s tem v zvezi izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-141/2019). Naročnik navaja, da bi bilo stanje drugačno, v kolikor bi bilo mogoče razlog za nastalo situacijo pri vlagatelju (napako) pripisati državnemu organu, ki vodi evidenco eDavki, a v tem primeru ponudnik in naročnik ne bi smela trpeti posledic napačnega ravnanja državnega organa.

Naročnik meni tudi, da vlagateljevo pojasnjevanje, zakaj je prišlo do napake, ni relevantno in bistveno za sam postopek oddaje javnega naročila. V domeni naročnika ni, da ugotavlja, kje bi vlagatelj lahko storil napako. V kolikor vlagatelj pri izpolnjevanju obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ni bil dovolj skrben, je to v celoti njegova odgovornost. Vlagatelj bi skrbnost lahko izkazal na način, da bi pred oddajo ponudbe preveril obstoj spornega izključitvenega razloga, npr. na portalu eDavki.

Naročnik poudarja, da iz vlagateljevih predloženih pojasnil FURS ne izhaja, da je vlagatelj na presečni dan, 6. 5. 2025, brez kasneje izvedenih popravkov z njegove strani, izpolnjeval vse obveznosti iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Popravek obračuna je nastal po datumu, ki ga je treba upoštevali pri ugotavljanju obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-213/2019 naročnik navaja, da uveljavljanje neobstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 zaradi šele po roku za oddajo ponudb izvedenih dejanj, ne more vplivati na pravilnost ugotovitve o obstoju izključitvenega razloga zaradi obstoja dolga na dan oddaje ponudbe. Naročnik ob sklicevanju na sodbe sodišča EU navaja tudi, lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da popravijo ponudbo pod pogojem, da je njegova zahteva popolnoma skladna z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom transparentnosti ter da mora biti mogoče obstoj dejstev objektivno preveriti pred iztekom roka za predložitev ponudb. Kasnejše vlagateljevo postopanje tega ne omogoča. Da bi vlagatelj morebiti lahko imel po roku za oddajo ponudbe možnost sanirati izpolnjevanje izključitvenega razloga iz točke 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bi to moral predvidevati ZJN-3 ali pa bi morala popravni mehanizem vnaprej predvidevati dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bi bilo dopustno upoštevati kasnejše popravke stanja obveznosti do FURS, bi ponudniki lahko vedno za nazaj posegali v ponudbe in dosegli izpolnjevanje pogojev na dan oddaje ponudbe, čeprav jih v času oddaje ponudbe dejansko niso izpolnjevali (izpostavlja odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-141/2019).

Naročnik zaključuje, da je po prejemu vseh uradnih informacij v fazi pregleda ponudb ugotovil, da za vlagatelja na dan 6. 5. 2025 obstaja izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oz. točke 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi tako pridobljenih informacij iz uradne evidence ni mogoče narediti drugačnega zaključka, kot le tega, ki ga je naročnik navedel v izpodbijani odločitvi, s tem pa je v celoti spoštoval tako dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila kot tudi ZJN-3.

Naročnik je dne 1. 8. 2025 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v odločanje.

Vlagatelj se je dne 5. 8. 2025 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva in zavrača naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika).

Vlagatelj navaja, da kljub temu, da naj bi naročnikova preveritev v sistemu e-Dosje pokazala, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh obveznosti iz točke 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, to ne drži. Vlagatelj je na dan poteka roka za oddajo ponudbe, dne 6. 5. 2025, izpolnjeval vse obveznosti iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. S tem v zvezi se sklicuje na potrdila FURS, ki jih je priložil že zahtevku za revizijo in navaja, da bi jih naročnik moral upoštevati. Poudarja, da je razlog za nepravilen podatek o obstoju izključitvenega razloga nastal po poteku roka za prejem ponudb, in sicer 14. 5. 2025, ko je bil v sistem eDavki posredovan REK obrazec za izplačilo plače za A.D. za mesec april 2025, z napačnim (skoraj mesec dni prezgodnjim) datumom izplačila. Ker je naročnik preveritev v sistemu e-Dosje izvedel po storjeni (administrativni) napaki, in sicer dne 22. 5. 2025, je posledično dobil napačne podatke o obstoju izključitvenega razloga. Če bi naročnik preveritev v aplikaciji e-Dosje izvedel na dan poteka roka za prejem ponudb, dne 6. 5. 2025 oz. kadarkoli do dne 14. 5. 2025, ko je bila napaka storjena, in ne šele dne 22. 5. 2025, bi preveritev v sistemu eDavki pokazala, da je vlagatelj na relevantni dan izpolnjeval vse obveznosti iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Vlagatelj dalje navaja, da kljub predstavljeni napaki, naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo napačno ugotovi, da naj bi bila za domnevni obstoj izključitvenega razloga kriva vlagateljeva lastna napaka, storjena pred rokom za prejem ponudb, čeprav to, več kot očitno ne drži - navedba napačnega datuma v REK obrazcu je bila storjena po poteku roka za prejem ponudb, zato na ugotavljanje morebitnega obstoja izključitvenega razloga na dan poteka roka za prejem ponudb sploh ne bi smela vplivati, saj ni šlo za obveznost vlagatelja do davčnega organa, ki bi obstajala na dan 6. 5. 2025 (vse zakonske obveznosti vlagatelja do davčnega organa, povezane z izplačilom plače za mesec april 2025 so nastopile po roku za oddajo ponudb).

Vlagatelj še poudarja, da tudi v primeru kasneje izvedenega popravka napačnega datuma v pravilnega nikakor ne gre za kakršnokoli sanacijo izključitvenega razloga na dan 6. 5. 2025, kot to zavajajoče in napačno navaja naročnik. Vlagatelj je s tem zgolj uskladil podatke s siceršnjim dejanskim stanjem. Navaja, da tudi praksa Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-141/2019 ni aplikativna, saj je tam vlagatelj popravljal obračun že izplačane plače za nazaj tako, da je z oddajo popravka obračuna REK znižal obremenitve iz naslova plače, ki je že bila izplačana. V obravnavanem primeru pa ni šlo za popravek obračuna že izplačane plače, ampak za popravek nepravilnega zapisa datuma izplačila plače.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagatelja zaradi ugotovitve obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 izključil iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da je mogoče kot dopustno oceniti in posledično izbrati zgolj ponudbo ponudnika, za katerega (med drugim) ne obstajajo razlogi za izključitev.

Razlogi za izključitev so urejeni v 75. členu ZJN-3, ki v drugem odstavku določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi, da ta subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje teh obveznosti tudi v primeru, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo ponudbe ali prijave. Gospodarskega subjekta se ne izloči, če ta do roka za oddajo prijav ali ponudb poravna neplačane zapadle obveznosti, ki znašajo 50 eurov ali več, in predloži vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do roka za oddajo prijave ali ponudbe. Nadalje v tej zvezi osmi odstavek 75. člena ZJN-3 v prvi povedi določa še, da naročnik iz postopka javnega naročanja kadar koli v postopku izključi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom javnega naročanja ta subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja v enem od položajev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah 018-035/2019 in 018-050/2022) in kot izpostavlja tudi naročnik, je namen določbe druge povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3 v tem, da v poslovna razmerja z državo vstopajo gospodarski subjekti, ki dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti, med katere sodi tudi redno izplačilo plač in redno oddajanje REK obrazcev (obračunov davčnega odtegljaja).

V obravnavanem primeru je naročnik izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 (vključno z izključitvijo iz postopka javnega naročanja kot posledico ugotovitve, da je gospodarski subjekt v položaju obstoja navedenega izključitvenega razloga) vključil tudi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v točko 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Gospodarski subjekti so morali – glede na navedeno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – neobstoj omenjenega izključitvenega razloga dokazati s predložitvijo izpolnjenega obrazca ESPD v delu III.B.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v odstopljeno dokumentacijo ugotavlja, kar med strankama ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi med drugim predložil obrazec ESPD, v katerem je v poglavju »Del III: Razlogi za izključitev«, v točki »B: Razlogi, povezani s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost«, izjavil, da ni kršil obveznosti v zvezi s plačili davkov in v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3. Kot pravilno navaja že naročnik, je skladno s točko a) prvega odstavka 79. člena ZJN-3 obrazec ESPD zgolj predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt ni v enem od položajev iz 75. člena ZJN-3, zaradi katerega je ali bi lahko bil izključen iz sodelovanja v postopku javnega naročanja.

Med strankama tudi ni sporno, da je zato naročnik dne 22. 5. 2025 vlagateljevo izjavo glede neobstoja razlogov za izključitev, podano v obrazcu ESPD v delu III.B, s poizvedbo preveril v informacijskem sistemu oz. aplikaciji e-Dosje (prim. v tej zvezi osmi odstavek 79. člena ZJN-3 in deveti odstavek 77. člena ZJN-3). Dalje med strankama tudi ni sporno, da je naročnik na podlagi poizvedbe v informacijskem sistemu e-Dosje pridobil podatek, da je za vlagatelja na dan poteka roka za prejem ponudb, dne 6. 5. 2025 (prim. točko B.6 objave obvestila o javnem naročilu), tj. na dan, ki je v konkretnem primeru relevanten za ugotavljanje (ne)obstoja obravnavanega izključitvenega razloga, obstajal razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. O tem se je z vpogledom v izpis poizvedbe (šifra poizvedbe: 187295 z dne 22. 5. 2025) prepričala tudi Državna revizijska komisija. Je pa med strankama v tej zvezi sporno, ali je naročnikova ugotovitev (oprta na pridobljeni podatek iz sistema e-Dosje), da je za vlagatelja na dan 6. 5. 2025 obstajal navedeni izključitveni razlog, pravilna.

Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovo poizvedbo glede vlagatelja v aplikaciji e-Dosje pojasnjuje, da je pravna podlaga za aplikacijo oz. informacijski sistem e-Dosje določena v 77. členu ZJN-3 (navedeni člen se, kot je razvidno že iz njegovega naslova, nanaša na dokazila v postopku javnega naročanja). Konkretneje povedano je pravna podlaga za informacijski sistem oz. aplikacijo e-Dosje določena v devetem do štirinajstem odstavku 77. člena ZJN-3, ki – v okviru zakonskih določb o dokazilih v postopku javnega naročanja – urejajo enotni informacijski sistem. Skladno s prvo povedjo desetega odstavka 77. člena ZJN-3 se v enotni informacijski sistem brezplačno pridobijo podatki iz določenih uradnih evidenc, med drugim tudi iz knjigovodske evidence ter evidence o davkih (3. točka desetega odstavka 77. člena ZJN-3), iz teh podatkov pa je razvidno, ali je posamezni gospodarski subjekt v položaju obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Iz predstavljenega sledi, da informacijski sistem oz. aplikacija e-Dosje v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 omogoča pridobitev podatkov, ki temeljijo na uradnih evidencah FURS-a. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov javnega naročanja in izvajanja pogodb o izvedbi javnega naročila oz. okvirnih sporazumov, pri čemer naročniki navedene podatke uporabljajo izključno za preveritev ponudb v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 oz. pogodb o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma (smiselno prim. trinajsti odstavek 77. člena ZJN-3). Pri tem lahko naročniki iz aplikacije e-Dosje v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 pridobijo zgolj podatek o tem, ali za posamezni gospodarski subjekt navedeni izključitveni razlog obstaja (smiselno prim. prvo poved enajstega odstavka 77. člena ZJN-3), ne morejo pa – v primeru obstoja navedenega izključitvenega razloga – iz aplikacije e-Dosje pridobiti podatka o tem, zakaj oz. na podlagi katerih okoliščin, določenih v drugem odstavku 75. člena ZJN-3, izključitveni razlog za ta subjekt obstaja.

Kot izhaja iz navedenih določb ZJN-3 (nenazadnje pa tudi iz izpisa poizvedbe s šifro 187295, ki jo je naročnik v aplikaciji e-Dosje glede vlagatelja opravil dne 22. 5. 2025) se, kot pravilno izpostavlja naročnik, v aplikacijo e-Dosje pridobijo podatki iz uradnih evidenc, med drugim tudi podatki iz evidenc FURS-a. Drugače povedano navedeno pomeni, da se v aplikacijo e-Dosje v zvezi z izključitvenim razlogom iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 pridobijo podatki, s katerimi razpolaga FURS.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko se je v odločitvi o oddaji javnega naročila v zvezi z izključitvijo vlagatelja skliceval na opravljeno poizvedbo v aplikaciji e-Dosje, vlagateljevo izključitev iz postopka javnega naročanja dejansko oprl na podatke, ki se v aplikacijo e-Dosje pridobijo iz uradnih evidenc FURS-a, takšnim podatkom pa – samim po sebi – dokazne vrednosti (tudi upoštevaje določbe 77. člena ZJN-3) nedvomno ne gre odrekati. Čeprav navedeni podatki torej niso zgolj informativne narave (o čemer se strinjata tudi stranki), pač pa imajo v skladu z ZJN-3 pri ugotavljanju (ne)obstoja izključitvenih razlogov glede posameznega gospodarskega subjekta naravo dokaza, lahko vlagatelj v postopku pravnega varstva pravilnost teh podatkov tudi izpodbija (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-060/2025), kar je vlagatelj v konkretnem primeru tudi storil.

V obravnavanem primeru je naročnik po opravljeni poizvedbi v aplikaciji e-Dosje (šifra 187295 z dne 22. 5. 2025) ugotovil, da za vlagatelja na dan 6. 5. 2025 obstoji izključitveni razlog iz točke 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj zatrjuje, da podatek, ki ga je pridobil naročnik o stanju na dan 6. 5. 2025 ni pravilen in ne ustreza dejanskemu stanju njegovih obveznosti do FURS, posledično pa zanj tudi očitani izključitveni razlog na ta dan ne obstoji – niti v delu, ki se nanaša na obveznost predložitve obračunov davčnih odtegljajev za dohodke delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo ponudbe (kar med strankama ni sporno) niti v delu, ki se nanaša na obveznost izpolnjevanja obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti. V zvezi s slednjim pojasnjuje, da je napačen rezultat poizvedbe, ki jo je dne 22. 5. 2025 opravil naročnik v aplikaciji e-Dosje, posledica napake pri vpisu datuma izplačila v REK obrazec, oddan v sistem eDavki po poteku roka za prejem ponudb, dne 14. 5. 2025. Naročnik vztraja, da se je na rezultat opravljene poizvedbe lahko zanesel in da gre vzrok za nastalo situacijo pripisati izključno ravnanju vlagatelja, ki je bilo storjeno pred potekom roka za prejem ponudb.

Po vpogledu v dokazila, ki jih je zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se REK obrazec, ki ga je vlagatelj dne 14. 5. 2025 vložil v portal eDavki in ki naj bi, kot zatrjuje, povzročil prikaz nepravilnih podatkov v aplikaciji e-Dosje v času, ko je naročnik preverjal (ne)obstoj izključitvenih razlogov zanj, nanaša na plačo za mesec april 2025 za eno zaposleno osebo, katere plačilo je bilo izvedeno dne 12. 5. 2025.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je vlagatelj sporni REK obrazec v sistem eDavki vložil dne 14. 5. 2025, tj. po poteku roka za prejem ponudb, ki se je iztekel dne 6. 5. 2025, zato že na tem mestu trditve naročnika, da je za obstoj izključitvenega razloga kriva napaka vlagatelja, storjena pred rokom za prejem ponudb, zavrača kot neutemeljene.

Ker mora gospodarski subjekt v skladu s prvim in drugim odstavkom 134. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s sprem.) do dneva poteka roka za prejem ponudb, obračun REK obrazca predložiti za tiste plače, ki jih je bil za pretekli mesec dolžan izplačati najkasneje 18. dan po preteku plačilnega obdobja (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-003/2020, 018-050/2022) in ker mora v skladu z 284. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11, s sprem.) plačnik davka obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu predložiti najpozneje na dan izplačila dohodka, Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da vlagateljeva obveznost izplačati plačo za mesec april 2025, predložiti sporni REK obrazec in plačati z njim povezane davčne odtegljaje do dneva poteka roka za prejem ponudb, tj. dne 6. 5. 2025 še ni nastala; da se sporni REK obrazec, vložen po poteku roka za prejem ponudb, ne nanaša na nobeno od obveznosti vlagatelja do FURS, ki je oz. bi nastala do dneva poteka tega roka; da vlagatelj s spornim REK obrazcem ni popravljal nobenega, do roka za prejem ponudb v sistem eDavki že oddanega REK obrazca.

Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v spornem REK obrazcu, kot tudi sam zatrjuje, namesto pravilnega datuma izplačila plače za mesec april 2025, tj. 12. 5. 2025, ko je bila plača zaposlenemu dejansko izplačana, kot datum izplačila navedel datum 15. 4. 2025. Napaka (administrativne narave in ne davčne) v zapisu datuma izplačila v REK obrazcu, vloženem v sistem eDavki dne 14. 5. 2025 je povzročila, so bile v stanju obveznosti vlagatelja iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti do FURS od sporočenega dneva izplačila plače oz. od dneva zapadlosti obveznosti, vezanih na sporočen datuma izplačila plače zajete tudi obveznosti (terjatve FURS iz naslova plače za mesec april 2025), ki za vlagatelja na relevanten presečni dan še niso niti nastale niti dospele v plačilo. Ker je naročnik poizvedbo v aplikaciji e-Dosje opravil dne 22. 5. 2025, tj. po tem, ko je vlagatelj dne 14. 5. 2025 v sistem eDavki vložil REK obrazec za izplačilo plače za mesec april 2025, so bili podatki iz tega REK obrazca upoštevani tudi v rezultatu opravljene poizvedbe.

Vlagatelj je po seznanitvi z opisano napako le-to odpravil na način, da je REK obrazec z napačnim datumom izplačila plače za mesec april 2025 dne 9. 7. 2025 storniral in dne 10. 7. 2025 oddal novega, s pravilnim datumom izplačila te plače. Po izvedbi popravka napake v zapisu datuma izplačila v REK obrazcu za plačo za mesec april 2025 je s strani FURS dne 14. 7. 2025 pridobil potrdilo, iz katerega izhaja, da je imel vlagatelj na dan 6. 5. 2025 plačane vse do tega dne evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila in da so bili pri izdaji potrdila vključeni vsi poslovni dogodki, ki bili do dneva izdaje tega potrdila evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah FURS (Potrdilo FURS št. DT 42900-57006/2025-3 z dne 14. 7. 2025).

Na podlagi navedenega, zlasti pa Potrdila FURS št. 42900-57006/2025-3 z dne 14. 7. 2025, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je REK obrazec z napačnim datumom izplačila plače za mesec april 2025, vložen v sistem eDavki dne 14. 5. 2025, pri vlagatelju povzročil, da je v omejenem časovnem obdobju, tj. od dneva zapadlosti obveznosti, vezanih na podatek o izplačilu plače na dan 14. 5 2025 do dne 10. 7. 2025, posledično pa tudi na vmesni dan poteka roka za prejem ponudb, dne 6. 5. 2025, izkazoval obstoj obveznosti do FURS iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki ga v primeru, da bi vlagatelj v sporni REK obrazec vpisal pravilen datum izplačila plače za mesec april 2025, ne bi, kar je v obravnavani zadevi ključno. Navedeno pomeni, da podatek o obstoju obveznosti vlagatelja do FURS, ki ga je v okviru opravljene poizvedbe dne 22. 5. 2025 naročnik pridobil iz aplikacije e-Dosje in na katero je oprl oceno vlagateljeve ponudbe in izpodbijano odločitev, ni odražal pravilnega dejanskega stanja obveznosti vlagatelja do FURS na dan, relevanten za ugotavljanje (ne)obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 in posledično, kot tak, ni bil pravilen.

Navedene ugotovitve Državne revizijske komisije izhajajo tudi iz pojasnila FURS, za katerega je po prejemu zahtevka za revizijo zaprosil naročnik (Potrdilo DT0211-23/2025-53 z dne 21. 7. 2025). FURS namreč navaja, da

-se je pri vlagatelju dolg na dan 6. 5. 2025, pridobljen preko sistema e-Dosje dne 22. 5. 2025 izkazoval kot posledica neplačanih prispevkov in davkov na podlagi oddanega REK obrazca, vloženega dne 14. 5. 2025 z datumom izplačila 15. 4. 2025 za mesec april 2025, z zapadlostjo davkov in prispevkov dne 22. 4. 2025, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil vložen z napačnim datumom izplačila določenim s strani zavezanca,

-je zavezanec REK obrazec, vložen dne 14. 5. 2025, dne 9. 7. 2025 upravičeno storniral in dne 10. 7. 2025 vložil nov obračun za izplačilo plače za mesec april 2025 s pravilnim datumom izplačila dne 12. 5. 2025, z zapadlostjo davkov in prispevkov dne 19. 5. 2025;

-terjatve na podlagi REK obrazca, vloženega dne 14. 5. 2025 sploh ne bi smele biti evidentirane, ker je izkazan dolg posledica oddanega obračuna z napačnim datumom izplačila in s tem tudi posledično napačnega datuma zapadlosti.

FURS je v zaključku podanih pojasnil navedel, da odgovor, ki ga je naročnik prejel preko izmenjave »NI ustrezen« in potrdil, da je imel vlagatelj na dan 6. 5. 2025 poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti.

Ker iz navedenega izhaja, da je naročnik oceno o nedopustnosti ponudbe vlagatelja iz razloga obstoja izključitvenega razloga iz točke 9.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oprl na podatke iz poizvedbe v aplikaciji e-Dosje (šifra poizvedbe: 187295 z dne 22. 5. 2025), za katere je vlagatelj v postopku pravnega varstva uspel izkazati, da niso pravilni, Državna revizijska komisija ne more zaključiti, da je naročnik oceno dopustnosti ponudbe vlagatelja napravil in izpodbijano odločitev sprejel v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

V posledici ugotovljenega se navedbe naročnika o (ne)dopustnih popravkih ponudb izkažejo za pravno nerelevantne. Ker je vlagatelj v obravnavanem primeru po poteku roka za prejem ponudb v sistem eDavki vložil tako REK obrazec, v katerem je navedel napačen datum izplačila plače, kot tudi REK obrazca, s katerima je to napako odpravil, ni mogoče slediti navedbam naročnika, da je vlagatelj dejstva popravljal »za nazaj«, posledično pa tudi ne njegovemu hipotetično podanemu primeru o naknadnem poravnavanju obveznosti do FURS. Zaradi drugačnega dejanskega stanja, kot je v obravnavanem primeru, je neutemeljeno tudi sklicevanje naročnika na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-141/2019 in 018-213/2019, v katerih je Državna revizijska komisija presojala vpliv REK obrazcev, vloženih po poteku roka za prejem ponudb, s katerimi so ponudniki popravljali do tega roka že vložene REK obrazce, na ugotovitev (ne)obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na relevantni presečni dan. Kljub temu gre pripomniti, da je v obeh navedenih zadevah Državna revizijska komisija pojasnila, da dogodki (npr. popravek obračuna), nastali po datumu, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali je pri ponudniku podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 (tj. dan oddaje ponudbe), ne morejo vplivati na ugotovitev o (ne)obstoju navedenega izključitvenega razloga na ta dan.

Upoštevaje predhodno navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in izpodbijano odločitev razveljavila.

Državna revizijska komisija daje naročniku, skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo prejetih ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:

-strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.794,60 EUR,

-strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.700 točk (prva točka tar. št. 44 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.244,40 EUR,

-izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 27 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 19,76 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za odvetniško storitev za sestavo zahtevka za revizijo in za materialne stroške ter DDV, saj glede na vrednost spora za njihovo priznanje v OT ni podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika in za vlogo z dne 19. 8. 2025 ter z njima povezanih materialnih stroškov in DDV, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v navedenih vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 6.058,76 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške postopka v višini 269,11 EUR, ki so mu nastali zaradi odločanja o zahtevku za revizijo. Naročnik je navedel, da je pri pripravi te odločitve sodeloval en uslužbenec, katerega stroški izhajajo iz naslednje opredelitve: strošek plače javnega uslužbenca na delovnem mestu podsekretar na mesečnem nivoju znaša 2.785,27 EUR, kar pomeni, da (ob upoštevanju 176 urne delovne obveznosti) vrednost ene ure znaša 15,83 EUR. Ker je bilo za pripravo odločitve porabljenih 17 ur, znaša strošek 269,11 EUR. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila tudi o naročnikovi zahtevi za povrnitev stroškov.

Naročnikovo stroškovno zahtevo je potrebno zavrniti že zato, ker naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oz. pravnega varstva (1. alineja 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk:

Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

Predsednica senata:

dr. Mateja Škabar,

članica Državne revizijske komisije

Vročiti:

-naročnik,

-vlagatelj - po pooblaščencu,

-izbrani ponudnik,

-RS MJU.

Vložiti:

-v spis zadeve, tu.