Jedro

Po presoji sodišča je Agencija nepravilno tožniku odrekla obstoj pravnega interesa. Glede na navedeno v predhodni točki obrazložitve te sodbe, gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo, v kateri Agencija vsebinsko odloča o zahtevkih tožnika kot delničarja zavarovalnice, ki jih je podal v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov. V primeru ugoditve Zahtevka pa bi se tožnikov pravni položaj lahko izboljšal, s čimer je obstoj pravnega interesa izkazan.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Agencije za zavarovalni nadzor 40105-1/2024-2 z dne 1. 3. 2024 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja z dne 26. 4. 2024 se zavrže.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačil zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju: Agencija) je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo zahtevo z dne 12. 2. 2024 za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti kavcijsko zavarovanje iz 15. točke 7. člena Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1) družbi A., d.d. - v likvidaciji (v nadaljevanju Zahteva). Tožniku se v roku 15 dni od vročitve tega sklepa vrne del plačane takse v znesku 1.260,00 EUR.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je B. iz Ljubljane z vlogo z dne 12. 2. 2024 poleg predmetne Zahteve vložila tudi zahtevo za ustavitev postopka prisilne likvidacije in za pridobitev kvalificiranega deleža vse v družbi A., d.d. - v likvidaciji (v nadaljevanju A.) ter kot pooblaščenka C. C. in D. D. z isto vlogo tudi njuni zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v A. Z izpodbijanim sklepom je Agencija odločila le o tožnikovi zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti kavcijsko zavarovanje družbi A. V postopku predhodnega preizkusa Zahteve je Agencija ugotovila, da pogoji iz 5. točke prvega odstavka 479. člena Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1) niso izpolnjeni, ker niso izpolnjene vse druge procesne predpostavke za odločanje o Zahtevi. V skladu z drugim odstavkom 427. člena ZZavar-1 se za postopek odločanja Agencije, če v ZZavar-1 ni drugače določeno, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V skladu s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ najprej preizkusi zahtevo (ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo upravnega postopka) in jo s sklepom med drugim zavrže, če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva ali če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz., če po tem zakonu ne more biti stranka (1. in 2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Agencija je ob uporabi določb ZZavar-1 in ZUP ugotovila, da procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o Zahtevi niso izpolnjene, ker ne gre za upravno zadevo in tožnik tudi ne izkazuje pravnega interesa.

3.Agencija je 19. 5. 2022 z odločbo .. A. odvzela dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, ki ga je pridobila 26. 1. 2015 z odločbo Agencije ..., ker ni več izpolnjevala pogojev. Družba E., Ltd., Malta kot delničar in neposredni imetnik kvalificiranega deleža (96,33 % deleža glasovalnih pravic in 96,33 % deleža v kapitalu) v družbi A., d.d. ni pridobila dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v A., kot to določa 2. točka 119. člena ZZavar-1. Agencija je 18. 7. 2022 na podlagi 5. točke prvega odstavka 328. člena ZZavar-1 z odločbo ... nato začela postopek prisilne likvidacije te zavarovalnice, ker ji je bilo dokončno odvzeto dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. ZZavar-1 v podpoglavju 7.9.1. opredeljuje splošne določbe in pravne posledice začetka prisilne likvidacije zavarovalnice, vendar ne predvideva postopka izdaje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnici, ki je zaradi izrečenega ukrepa nadzora Agencije v prisilni likvidaciji. Ker je A. od 18. 7. 2022 dalje v postopku prisilne likvidacije in ker ZZavar-1 ne daje pravne podlage, da bi Agencija lahko odločala o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnici, ki je zaradi izrečenega ukrepa nadzora Agencije v prisilni likvidaciji, ne gre za upravno zadevo v smislu 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Vložnik je z vlogo, v kateri je vsebovana tudi predmetna zahteva, sicer pozval Agencijo, da bi najprej ustavila prisilno likvidacijo (s čimer bi se po mnenju tožnika ustvarili pogoji za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ter o zahtevah za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave), vendar je Agencija to zahtevo s sklepom ... z dne 16. 2. 2024 zavrgla. Tožnik nima pravnega interesa za pridobitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, saj ZZavar-1 ne predvideva, da bi svoje pravne koristi v zvezi z zavarovalnico, ki je v postopku prisilne likvidacije, lahko uveljavljal s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov. Prisilna likvidacija A. je bila začeta zaradi predhodnega odvzema dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov tej zavarovalnici. Po začetku prisilne likvidacije zavarovalnica novega dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov ne more več pridobiti, saj se lahko opravijo le še tista dejanja, ki so potrebna za dokončno prenehanje zavarovalnice. Posledično tožnik kot delničar zavarovalnice, ki je v prisilni likvidaciji, nima pravnega interesa zahtevati in pridobiti dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov za to zavarovalnico. Tudi če bi tožnik tako dovoljenje lahko pridobil, si z njim ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Ko je prisilna likvidacija že začeta, je namreč niti sodišče niti Agencija ne moreta več ustaviti (prvi in drugi odstavek 454. člena ZZavar-1).

4.Tožnik v tožbi uvodoma navaja, da gre za povezane zadeve, zato je 12. 2. 2024 pri Agenciji vložil tri zahteve: za ustavitev prisilne likvidacije, za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, vse v A. Moral je vložiti vse tri zahteve, saj ustavitev prisilne likvidacije zavarovalnice brez podelitve ostalih dovoljenj Agencije ne omogoča zavarovalnici, da bi še naprej opravljala zavarovalniško dejavnost. Agencija je 19. 5. 2022 s sklepom ... zavarovalnici odvzela dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov in nato s sklepom ... z dne 18. 7. 2022 zoper njo uvedla prisilno likvidacijo ter sklepom ... z dne 16. 2. 2024 zavrgla tožnikovo zahtevo za ustavitev prisilne likvidacije te zavarovalnice z obrazložitvijo, da ni pogojev za vsebinsko odločanje o Zahtevi. Napačno je stališče toženke, da ker ZZavar-1 ne predvideva možnosti ustavitve postopka že začete prisilne likvidacije zavarovalnice, ne gre za upravno zadevo. Agencija se napačno sklicuje na tretji odstavek 454. člena ZZavar-1. Posledično je Agencija iz enakega razloga, ker ustavitev prisilne likvidacije zavarovalnice ni mogoča in ne gre za zahtevo, o kateri bi Agencija sploh lahko odločala (ne gre za upravno zadevo) in ker tožnik tudi ne izkazuje pravnega interesa, zavrgla tudi Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti kavcijsko zavarovanje družbi A. Tožnik poudarja, da gre za vsebinsko povezane zadeve in meni, ki jih je potrebo obravnavati skupaj ter ugovarja, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Kot ključno se v vseh treh zadevah postavlja vprašanje ali lahko Agencija ustavi že začeto prisilno likvidacijo zavarovalnice, če odpadejo razlogi zanjo, od česar je odvisen tudi obstoj pravnega interesa v tej zadevi.

5.ZZavar-1 v 454. členu ne ureja vprašanja, ali lahko Agencija ustavi že začeto prisilno likvidacijo. Zgolj omejuje možnost sodišča, da ne poseže v pristojnost Agencije kot regulatorja trga. ZZavar-1 pa ne določa, da o usodi prisilne likvidacije lahko oz. mora odločati Agencija na zahtevo delničarjev. Agencija napačno razlaga materialno pravo, ko navaja, da zato ker ZZavar-1 omejuje možnost delničarja, da odpravi odločbo o začetku prisilne likvidacije, posledično omejuje delničarja, da bi dosegel ustavitev postopka prisilne likvidacije. Take določbe, ZZavar-1 ne vsebuje. Agencija je napačno zavrgla Zahtevo za ustavitev postopka prisilne likvidacije družbe A., izhajajoč iz stališča, da ji zakonodaja ne omogoča ustavitve prisilne likvidacije, ko je že začeta. Družbenik oz. delničar zavarovalnice nima pravnih sredstev, s katerimi bi lahko zahteval ponovno presojo, ali je likvidacija družbe sploh bila potrebna. Po mnenju Agencije postopka prisilne likvidacije zavarovalnice ne more ustaviti niti Agencija kot upravni organ niti sodišče, saj mora biti postopek prisilne likvidacije, ko je začet, tudi priveden do konca. Tako bi imelo sodišče zgolj pristojnost dosoditi morebitno odškodnino delničarjem v primeru, da bi prišlo do likvidacijskega postopka, začetega na nelegitimni podlagi. Po stališču Agencije zahteva po ustavitvi postopka prisilne likvidacije ne sodi v upravno sfero, Agencije pa tudi nima pristojnosti za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici in za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnice, ki je v prisilni likvidaciji. Takšno stališče oz. takšna razlaga materialnega prava je po mnenju tožnika napačna in ni v skladu s 6. členom EKČP ter tudi krši načelo sorazmernosti in posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, kar tožnik pojasni na straneh 28 do 31 tožbe. Agencija je s svojo razlago materialnega prava kreirala pravo in s tem posega v tožnikove ustavno varovane pravice.

6.Tožnik povzema Mnenje o prisilni likvidaciji Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V navedenem mnenju je zavzeto stališče, da Agencija lahko odloči, da zavarovalnica, glede katere se je že začel postopek prisilne likvidacije kot ukrep nadzora na podlagi 328. člena ZZavar-1, nadaljuje z obstojem. Vprašanja, ali se lahko oz. ali se mora prisilna likvidacija ustaviti, oz. ali se sme ali mora preprečiti njeno nadaljevanje, če se tekom likvidacijskega postopka ugotovi, da razlog, zaradi katerega bi Agencija zavarovalnico izbrisala iz sodnega registra, ni več podan, ZZavar-1 ne ureja. Gre za pravno praznino. Normativni deficit je omilila referenčna določba 331. člena ZZavar-1, na podlagi katere se lahko za določene vidike prisilne poravnave smiselno uporabijo posamezne določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). ZZavar-1 v zvezi s postopanjem Agencije pri vodenju prisilne likvidacije zavarovalnice napotuje tudi na uporabo ZUP (427. člen ZZavar-1). Agencija na podlagi pete alineje prvega odstavka 328. člena ZZavar-1 po uradni dolžnosti začne postopek in izda odločbo o začetku prisilne likvidacije. Prisilna likvidacija je torej postopek, ki ga začne in zaključi Agencija. Po analizi relevantnih pravnih podlag, ob upoštevanju temeljnih načel zavarovalništva tožnik meni, da Agencija postopek prisilne likvidacije zavarovalnice, ki ga je začela in ga vodi po uradni dolžnosti, lahko ustavi, če naknadno odpade razlog, zaradi katerega je postopek zakonito začela, saj ji podlago za to daje četrti odstavek 135. člena ZUP v povezavi z drugim odstavkom 427. člena ZZavar-1. Če je razlog za prisilno likvidacijo odpadel, ukrep ni več potreben zaradi varstva interesov zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, zato dokončanje postopka prisilne likvidacije ne bi bilo v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS). Nadzorni organ je dolžan odločitev tudi ustrezno in zadostno utemeljiti, česar pa ni storil. Tožnik sodišču predlaga, naj sklep Agencije ... z dne 1. 3. 2024 (o zavrženju tožnikove zahteve z dne 12. 2. 2024 za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti kavcijsko zavarovanje) odpravi in zadevo vrne Agenciji v ponovno odločanje ter ji naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

7.Agencija v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da odločanje o izdaji dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnici, ki je v prisilni likvidaciji, v ZZavar-1 ni predvideno, zato ne gre za upravno zadevo. Tožnik kot delničar nima pravnega interesa zahtevati izdaje dovoljenja zavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov, saj ZZavar-1 ne predvideva, da bi delničar svoje pravne koristi v zvezi z zavarovalnico, ki je v postopku prisilne likvidacije, lahko uveljavljal s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, pač pa ima za to na voljo druga pravna sredstva. Tožba je neutemeljena, ker se njeni razlogi nanašajo na drug upravni akt in sicer na sklep o zavrženju tožnikove zahteve za ustavitev prisilne likvidacije, ki je predmet drugega upravnega spora, ki se pred sodiščem vodi pod opr. št. I U 572/2024. V tem upravnem sporu je odločilno je vprašanje, ali je sploh možno in dopustno odločati o izdaji dovoljenja zavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov po tem, ko je nad zavarovalnico začet postopek prisilne likvidacije. Tožnik se v tožbi do tega ne opredeljuje. Tožnik je delnice v zavarovalnici ponovno pridobil z dogovorom o vrnitvi delnic z družbo E., Ltd., ko je že vedel, da je prisilna likvidacija zavarovalnice v teku. Tožnik (kot novi delničar) skuša doseči oživitev poslovanja zavarovalnice, kar pred njim ni uspelo družbi E., Ltd. Tožba je le še eden v vrsti poskusov za nazaj sanirati posledice odvzema dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, ki je sledilo odvzemu dovoljenja tožniku za pridobitev kvalificiranega deleža in zavrnitvi izdaje tovrstnega dovoljenja kasnejšima pridobiteljema delnic (družbama F., s.r.l. in E., Ltd). Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo dalje do plačila.

8.Tožnik se v pripravljalni vlogi sklicuje na 114. člen ZZavar-1. Ni pravilen argument Agencije, da ker v ZZavar-1 ni eksplicitno predvideno odločanje o izdaji dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnici, ki je v prisilni likvidaciji, ne gre za upravno zadevo. Agencija ima v postopku prisilne likvidacije tudi vlogo skupščine, ki upoštevaje prvi odstavek 74. člena ZZavar-1 lahko odloči, da zavarovalnica deluje dalje. Ne strinja se s stališčem Agencije, da v zadevi nima pravnega interesa. Obrazložitev zavrženja Zahteve iz tega razloga izhaja zgolj iz odgovora na tožbo. Opustitev obrazložitve izpodbijanega sklepa se ne more sanirati z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo. Kljub dejstvu, da je zavarovalništvo regulirana dejavnost, pa delničarju zavarovalnice ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov. V času vložitve Zahteve je bil tožnik edini družbenik A. in je imel namen pokriti vse izgube, nastale v postopku prisilne likvidacije ter zvišati osnovni kapital na 6 mio. EUR. S tem odpade razlog za prisilno likvidacijo zavarovalnice.

9.Agencija v prvi pripravljalni vlogi navaja, da je tožnik šele v pripravljalni vlogi navedel nekatere razloge, ki se nanašajo na izpodbijani sklep. Vztraja pri stališču, da po začetku postopka prisilne likvidacije zavarovalnice ni dopustno odločati o izdaji dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov. Meni tudi, da tožnikove ustavne pravice niso bile kršene.

10.Tožnik je vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, saj meni, da je potrebno v konkretnem primeru sprejeti začasno odredbo za začasno ureditev stanja po tretjem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da naj do pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu začasno zadrži pravno učinkovanje izpodbijanega sklepa Agencije (... z dne 1. 3. 2024) in toženi stranki naloži, da je dolžna ponovno odločati o tožnikovi zahtevi z dne 12. 2. 2024 za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti kavcijsko zavarovanje. Toženki pa naj sodišče tudi naloži, da je tožniku dolžna povrniti vse stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

11.Toženka v odgovoru na tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe sodišču predlaga, naj ga zavrže, podrejeno pa, naj ga kot neutemeljenega zavrne, kar pojasni. V vsakem primeru naj tožniku naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila.

12.Tožnik v odgovoru na odgovor Agencije na njegov predlog za izdajo začasne odredbe dodatno utemeljuje dopustnost predloga in primernost predlagane začasne odredbe ter navaja konkretne razloge glede pogojev za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 (verjetnost nastanka težko popravljive škode). Dodatno pojasnjuje, da javna korist ne bo prizadeta. Sodišču predlaga, da glede izdaje predlagane začasne odredbe razpiše narok za glavno obravnavo in dopusti izvedbo predlaganih dokazov.

K I. točki izreka

13.Tožba je utemeljena.

14.Na podlagi 441. člena ZZavar-1 je zoper odločbe Agencije možno pričeti postopek sodnega varstva. Za postopek sodnega varstva se uporablja ZUS-1, če v ZZavar-1 ni drugače določeno. Sodišče v skladu z določbo 447. člena ZZavar-1 preizkusi odločbo Agencije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka, kot jih določa ZUS-1.

15.Med strankama je sporno, ali je Agencija pravilno zavrgla tožnikovo zahtevo z dne 12. 2. 2024 za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti kavcijsko zavarovanje iz 15. točke 7. člena ZZavar-1 družbi A., d.d. - v likvidaciji. Sporno je, ali gre v konkretnem primeru za upravno zadevo (1. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v povezavi s 427. členom ZZavar-1) in ali tožnik izkazuje pravni interes za odločanje v zadevi (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 427. členom ZZavar-1), kar je pogoj za vsebinsko obravnavo te zadeve.

16.Na podlagi drugega odstavka 427. člena ZZavar-1 se za postopek odločanja Agencije, če z ZZavar-1 ni drugače določeno, uporablja ZUP. Postopek predhodnega preizkusa vloge oz. ugotovitev izkazanosti procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o zadevi določa 129. člen ZUP, na podlagi katerega organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže: 1. če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva; 2. če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka; 3. če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku; 4. če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Na podlagi drugega odstavka tega člena organ lahko zavrže zahtevo tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani razlogi iz prejšnjega odstavka tega člena. Na podlagi tretjega odstavka tega člena je zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, dovoljena pritožba.

17.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa Agencija odločitev, da ne gre za upravno zadevo (1. točka prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 427. člena ZZavar-1) utemeljuje obrazložitvijo, da je A. od 18. 7. 2022 dalje v postopku prisilne likvidacije in da ZZavar-1 ne daje pravne podlage, da bi Agencija o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnici, ki je zaradi izrečenega ukrepa nadzora v prisilni likvidaciji, lahko odločala. Prisilna likvidacija nad A. je bila začeta zaradi predhodnega odvzema dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov. Po začetku prisilne likvidacije A. po stališču Agencije novega dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnica ne more več pridobiti, saj se opravijo le še tista dejanja, ki so potrebna za dokončno prenehanje zavarovalnice.

18.Na podlagi 2. člena ZUP je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe ali druge stranke ne področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oz., če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Po presoji sodišča je nesporno Agencija pristojna za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in sicer po postopku, urejenem v ZZavar-1 in ZUP. Obstoji torej pravna podlaga za odločanje v upravnem postopku. Po povedanem gre za odločanje o pravicah oz. upravičenjih, ki jih ureja upravno pravo. Glede na navedeno definicijo upravne zadeve gre po presoji sodišča v obravnavanem primeru za upravno zadevo, v kateri Agencija vsebinsko odloča o zahtevkih tožnika kot delničarja zavarovalnice, ki jih je podal v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnice v prisilni likvidaciji. Sodišče zato sodi, da je Agencija z izpodbijanim sklepom napačno zavrgla Zahtevo, ker naj ne bi bile izpolnjene procesne predpostavke, morala pa bi o njej vsebinsko odločiti. Pri tem je storila bistveno kršitev določb postopka.

19.Zahtevo je Agencija zavrgla tudi iz razloga, ker tožnik ne izkazuje pravnega interesa oz. pravne koristi. Po določbi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP se zahteva zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Po mnenju Agencije tožnik nima pravnega interesa, ker ZZavar-1 ne omogoča, da bi lahko svoje pravne koristi varoval z zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnice, ki je v prisilni likvidaciji. Ko je postopek prisilne likvidacije zoper zavarovalnico enkrat začet, imajo delničarji le še možnost, da svoje interese uveljavljajo prek morebitne odškodninske tožbe proti Agenciji v pravdi (tretji odstavek 454. člena ZZavar-1). Po presoji sodišča je Agencija nepravilno tožniku odrekla obstoj pravnega interesa. Glede na navedeno v predhodni točki obrazložitve te sodbe, gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo, v kateri Agencija vsebinsko odloča o zahtevkih tožnika kot delničarja zavarovalnice, ki jih je podal v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov. V primeru ugoditve Zahtevka pa bi se tožnikov pravni položaj lahko izboljšal, s čimer je obstoj pravnega interesa izkazan.

20.Ker je predmet tega postopka presoja zakonitosti procesnega sklepa o zavrženju Zahteve, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

21.Ker je izpodbijani sklep nezakonit zaradi kršitve določb postopka, ga je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo Agenciji v ponovni postopek, da o zadevi vsebinsko odloči. Agencija je v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

22.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

23.Sodišče je tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 26. 4. 2024, zavrglo. Tožnik je sodišču predlagal, naj do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu začasno zadrži pravno učinkovanje izpodbijanega sklepa (40105-1/2024-2 z dne 1. 3. 2024) in toženi stranki naloži, da je dolžna ponovno odločati o tožnikovi zahtevi z dne 12. 2. 2014 za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti kavcijsko zavarovanje. Predlagal pa je tudi, naj sodišče toženi stranki naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

24.ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena določa, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Drugačne ureditve za tožbo zoper izpodbijano odločbo zakon (ZZavar-1) ne predpisuje. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda (t.i. odložitvena začasna odredba, ki jo predlaga tudi tožnik v konkretnem primeru). Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz drugega odstavka tega člena zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (t.i. ureditvena začasna odredba), kar tožnik v konkretnem primeru tudi predlaga.

25.Na podlagi 73. člena ZUS-1 (449. člen ZZavar-1) pritožba zoper sodbo ni dopustna. Sodišče je z izdajo te sodbe (točka I izreka) pravnomočno odločilo o zadevi, zaradi česar tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo predlagane začasne odredbe, ki je časovno vezana na čas do izdaje pravnomočne sodne odločbe. Glede na navedeno je sodišče ob smiselni uporabi določbe 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe z dne 26. 4. 2024 s sklepom zavrglo (točka II izreka).

K III. točki izreka

26.Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez naroka, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o zavarovalništvu (2015) - ZZavar-1 - člen 427, 427/2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129, 129/1, 129/1-2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.