Jedro

ZGD v 2. odstavku 665. člena predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe.

Upnik bo lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega v izvršilnem postopku zoper družbo J. d.o.o. (kot pravno naslednico izbrisane družbe J. d.n.o.) od osebno odgovornih družbenikov ne more uveljavljati.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorna družbenika iz razloga, ker je bil izvršilni naslov (sklep o izvršbi) izdan proti družbi J. d.o.o., zaradi česar pogoj po prvem odstavku 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ) ni podan.

Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Navaja, da je sodišče prve stopnje očitno spregledalo odločilno dejstvo, da je verodostojna listina, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v tej izvršilni zadevi, izstavljena na pravno osebo J. d.n.o., to je statusnopravnega prednika dolžnika. Omenjena pravna oseba se je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg št. 2008/XXXX z dne 3. 4. 2008 statusno preoblikovala v dolžnika - družbo z omejeno odgovornostjo. Upnik je pri poslovanju s pravnim prednikom dolžnika v skladu z načelom zaupanja v pravni promet utemeljeno pričakoval, da bo lahko, v kolikor svojih terjatev ne bo dobil poplačanih iz premoženja družbe, za poplačilo svojih terjatev segel na premoženje osebno odgovornih družbenikov. S statusnim preoblikovanjem družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo sta se osebno odgovorna družbenika očitno želela izogniti odgovornosti za dolgove družbe. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ni upoštevalo, da upnikova terjatev izvira iz časa, ko je bil dolžnik še organiziran kot družba z neomejeno odgovornostjo in da zaradi statusnega preoblikovanja upnik ne more več pridobiti izvršilnega naslova zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, kajti družba v tej statusni obliki ne obstaja več. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je bilo statusno preoblikovanje avtonomna odločitev družbenikov dolžnika, na katero upnik ni imel vpliva in je po njegovem mnenju že z vidika enakega obravnavanja in varstva pravic upnikov njegovemu predlogu treba ugoditi. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, saj ni pribavilo in vpogledalo v registrski spis sodišča, ki je javna knjiga in v katerem se nahajajo listine, na podlagi katerih je prišlo do statusnopravnega preoblikovanja. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje napačno uporabilo prvi odstavek 25. člena ZIZ. Pritožbenemu sodišču zato upnik predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper osebno odgovorna družbenika ugodi ter mu kot nadaljnje izvršilne stroške prizna tudi stroške te pritožbe; podrejeno pa predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje, odločitev o pritožbenih stroških pa zadrži za novo odločitev sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, prav tako njegova obrazložitev. V zvezi s pritožbenimi očitki pa pritožbeno sodišče dodaja le še dodatna pojasnila.

Ne drži, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila verodostojna listina, na podlagi katere je bila predlagana in dovoljena predmetna izvršba, izstavljena na pravnega prednika dolžnika (J. d.n.o.), oz. da upnikova terjatev izvira še iz časa, ko je bil dolžnik organiziran kot družba z neomejeno odgovornostjo. Ti dve dejstvi namreč v konkretni zadevi sploh nista pravno pomembni, zato sodišče tudi ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov.

Po določbi drugega odstavka 41. člena ZIZ je dolžan upnik verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, v predlogu le določno označiti (ni mu je treba predložiti), sodišče pa potemtakem dovoli izvršbo brez vpogleda v verodostojno listino. Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da je upnik v tem postopku predlagal izvršbo zoper gospodarsko družbo J. d.o.o. (v predlogu za izvršbo je kot dolžnika navedel to družbo), kar pomeni, da je sodišče dovolilo izvršbo zoper to družbo. S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi je tako upnik pridobil izvršilni naslov zoper dolžnika - družbo J. d.o.o., ne pa zoper njenega pravnega prednika. Tega se je očitno zavedal tudi upnik sam, saj je v predlogu za nadaljevanje postopka zoper osebno odgovorna družbenika (red. št. 4) predlagal, naj sodišče opravi poizvedbe o računih obeh osebno odgovornih družbenikov, saj sam ne more pridobiti podatkov o njunih računih, kajti pridobil bi jih lahko le na podlagi pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova (zoper njiju).

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj ni prišlo do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, temveč upnik predlaga izvršbo proti pravnemu predniku dolžnika, kar pa ni pravno dopustno. Zoper neobstoječo družbo J. d.n.o. upnik dejansko ne more več pridobiti izvršilnega naslova.

Res pa Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD) predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe. V skladu z določbo drugega odstavka 665. člena ZGD so ob preoblikovanju osebnih družb v kapitalske družbe osebno odgovorni družbeniki še naprej odgovorni za obveznosti družbe, ki so nastale pred vpisom preoblikovanja v register. Glede na navedeno bo upnik lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega (iz že prej navedenih razlogov) v tem (izvršilnem) postopku ne more uveljavljati.

Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobenih materialnopravnih niti procesnih kršitev, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške, saj ti stroški za izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ).