Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona.
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se zakonska zveza pravdnih strank razveže (1. točka izreka), da se mladoletnega otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi (2. točka izreka), da je toženec dolžan za mladoletnega otroka od 1.5.2009 dalje plačevati mesečno preživnino v višini 80,00 EUR, ki se bo valorizirala, že zapadle preživninske obveznosti pa je dolžan plačati v 15 dneh, v prihodnje dospele obroke pa do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec (3. točka izreka), določilo način izvrševanja stikov med tožencem in otrokom (4. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške tega postopka (5. točka izreka).
Zoper sodbo se je laično pritožil tožnik. Navaja, da navedba, da so nazadnje kot družina živeli na Z. 1, ni resnična. Prav tako tudi ni resnično, da uživa alkohol, saj ga ni poskusil že več kot 10 let. Pojasnjuje, da za sobo plačuje 150,00 EUR, za kosilo dnevno 5,00 EUR, za pranje 5,00 EUR, tako da mu ostane le še 50,00 EUR za ostala dnevna obroka. Navaja, da je invalid I. kategorije s 17 operacijami z umetnimi kolki. Pojasnjuje, da plačuje preživnino za sina M. K. v višini 66,39 EUR.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbena trditev, da toženec ne uživa alkohola, ne spremeni odločitve sodišča prve stopnje glede razveze zakonske zveze, saj za razvezo zakonske zveze zadostuje, da je zakon postal nevzdržen vsaj za enega od zakoncev. V konkretnem primeru pa je tožnica navedla, da je zanjo zakonska zveza postala nevzdržna, ker ne more več prenašati skupnega življenja s tožencem, zaradi česar se je tudi že odselila.
Pritožnik sicer navaja, da se pritožuje zoper celotno sodbo, vendar pa pritožba ni usmerjena na odločitev, da se mladoletnega otroka dodeli materi pravdnih strank ter glede odločitve o stikih. V nadaljevanju se je zato preizkus izpodbijane sodbe v pritožbenem postopku osredotočil na odločitev o preživnini.
Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljnjem besedilu ZZZDR).
Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletnega sina ocenilo na 250,00 EUR mesečno, ugotovilo je, da toženec prejema invalidsko pokojnino v višini 482,00 EUR ter določilo preživnino v višini 80,00 EUR mesečno. Toženec je v pritožbi uveljavljal pritožbeno novoto, in sicer, da plačuje preživnino še za sina M. K. v višini 66,39 EUR, v zvezi s čimer je predložil potrdilo o vpisu (priloga B11) ter obvestilo o prometu na računu NLB (priloga B10). Nobenega dvoma ni, da pravno pomembna trditev o plačevanju preživnine za sina M., glede na doslej izkazani skromen materialni standard preživninskega zavezanca, lahko pripelje do drugačne pravne posledice, od tiste, ki jo je izreklo sodišče. V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki, lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v 3. točki izreka razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.
V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno ugotoviti preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca (njegove dohodke, zdravstveno stanje, eventualno preživninsko obveznost do sina M. K.) ter tudi njegove potrebe, nato pa ponovno določiti primerno preživnino za mladoletnega J.. Nadalje pritožbeno sodišče opozarja še na uveljavljeno sodno prakso, da se od ocenjenih mesečnih potreb otroka odštejejo lastni prihodki otroka. Sodišče bo torej moralo ugotoviti tudi (točno) višino štipendije ter višino otroškega dodatka, ki ju prejema preživninski zavezanec. Če bo ugotovilo, da so otrokove potrebe že pokrite z štipendijo in otroškim dodatkom, pa bo moralo upoštevati, da je toženec, kljub navedenemu, dolžan z določenim prispevkom prispevati k preživljanju svojega mladoletnega sina, čeprav bo za preživninskega upravičenca lahko imela tako določena preživnina zgolj simboličen pomen, vendar pa določitev preživnine omogoča, ob pričakovani ukinitvi dohodkov preživninskega upravičenca oz. ev. zboljšanju toženčevih premoženjskih razmer, ponovno odločanja o višini preživnine.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča glede določitve preživnine (3. točka izreka sodbe), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.