Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 983/2016

ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.983.2016 Upravni oddelek

pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči objektivni pogoj verjetni izgled za uspeh prevzem kazenskega pregona
Upravno sodišče
23. avgust 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določbe 24. člena ZBPP v skladu z ustaljeno sodno prakso organu za brezplačno pravno pomoč ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dokazov, kot jo opravi kazensko sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Glede na navedeno niso utemeljeni ugovori, da bi organ moral vsebinsko presojati predložene dokaze, npr. kazensko ovadbo in zahtevo za opravo preiskovalnih dejanj, saj bi s tem presegel svoje pristojnosti in okvir presoje, ki izhaja iz 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku kazensko preiskovalnih dejanj pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I Kpd ... oziroma vložitve obtožnega predloga v zvezi s sklepom Specializiranega državnega tožilstva št. Kt/8776/2015/GR z dne 27. 8. 2015. 2. Iz obrazložitve sledi, da je bila z zgoraj navedenim sklepom Specializiranega državnega tožilstva zavržena kazenska ovadba, ki jo je tožnik vložil zoper tri policiste, zaposlene na Specializiranem državnem tožilstvu, zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika. Organ je povzel vsebino sklepa o zavrženju ovadbe, s katerim se v celoti strinja, in zaključil, da nadaljevanje kazenskega pregona ni razumno in da torej tožnik nima verjetnih možnostih za uspeh, saj ni podan utemeljen sum, da so ovadeni storili naznanjeno kaznivo dejanje. V prošnji tožnik tudi ni navedel nikakršnih novih okoliščin ali predložil dokazov, ki bi vzpostavili utemeljen sum v smeri storitve očitanega kaznivega dejanja. Če tožilec, ki ga veže legalitetno načelo, v naznanjenih dejanjih ni prepoznal elementov kaznivih dejanj, tožnik tega kot subsidiarni tožilec ne more spremeniti. Kazenski pregon zoper osumljene osebe tako nima verjetnih možnosti za uspeh in ga ni razumno sprožati, saj so pričakovanja ali zahteve prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanski stanjem in pravno podlago (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP).

3. Tožnik odločbo izpodbija iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da preverjanja policistov Specializiranega državnega tožilstva niso nikjer zabeležena, kar kaže na to, da niso imeli niti razloga za sum, pač pa so njegovo prisotnost pri delu očitno preverjali zgolj z namenom, da ga pred delodajalcem prikažejo v najslabši možni luči. Delali so z namenom obrekovanja, ne pa preiskovanja kaznivega dejanja, zaradi česar je tudi podal kazensko ovadbo. Državna tožilka v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe le posplošeno in neargumentirano zanika konkretne podatke in dokaze ter jih lažno prikazuje kot resnične, pri tem pa opusti dolžno ravnanje po prvi točki drugega odstavka 45. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). V nadaljevanju tožnik obširno navaja ugotovitve tožilke, ki po njegovem mnenju ne držijo. Organ za BPP, ki je sledil ugotovitvam tožilstva, je tako napačno ugotovil dejansko stanje, odločitev pa je obrazložena le abstraktno. Mnenje Specializiranega državnega tožilstva, ki je neobstoj utemeljenega suma trivialno in neresnično obrazložilo, priložene dokaze pa neargumentirano zanikalo, ne more in ne sme biti edino merilo za odločitev organa za BPP. S takšnim ravnanjem je organ kršil določbo 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se ni opredelil do drugih dokumentov, to je do kazenske ovadbe in predvsem do dopisa Policijske uprave (v nadaljevanju PU) Ljubljana z dne 16. 3. 2015. Postopek je za tožnika izjemnega življenjskega pomena, saj želi z njim dokazati nestrokovno in nezakonito delo policistov. Kasneje bo z izrednimi pravnimi sredstvi izpodbijal tudi sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil obsojen za kaznivo dejanje, ki ga ni storil. Zato sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek.

4. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavrnjena na podlagi presoje, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči; in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

7. Presojo verjetnosti tožnikovega uspeha v kazenskem postopku je organ za brezplačno pravno pomoč sprejel na podlagi ocene državnega tožilca, da ni podan utemeljen sum, da bi policisti A.A., B.B. in C.C. storili naznanjeno kaznivo dejanje. Organ je ugotovil, da tožnik v svoji prošnji ni navedel dejstev, iz katerih bi lahko izhajal utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. Glede na takšne ugotovitve je ocenil, da nadaljevanje kazenskega pregona ne bi imelo verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se s sprejeto oceno organa, ki je tudi ustrezno obrazložena, strinja. Tožnik namreč za svoje sume ne poda nobenega dokaza, razen dopisa PU Ljubljana, ki pa si ga napačno razlaga oziroma mu daje vsebino, ki iz njega ne izhaja. Ocena tožilstva, da v zadevi ni podan utemeljen sum, pa nasprotno temelji na uradnih podatkih, in sicer iz tožilskega spisa izhaja, da policista C.C. in A.A. sploh nista zbirala obvestil v tej zadevi, v postopku je deloval le policist B.B., ki pa ni preverjal tožnikove prisotnosti na delovnem mestu za leto 2010. Tega ne dokazuje niti dopis PU Ljubljana z dne 16. 3. 2015, do katerega se je opredelil že državni tožilec, njegovo oceno pa je povzel organ za BPP in se z njo v celoti strinjal. Glede na takšne ugotovitve in upoštevaje, da tožnik ni predložil nasprotnih dokazov, je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zaključil, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Če namreč ni izkazan niti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kazenskega postopka ni smotrno voditi.

8. Določbe 24. člena ZBPP v skladu z ustaljeno sodno prakso organu za brezplačno pravno pomoč ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dokazov, kot jo opravi kazensko sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Glede na navedeno niso utemeljeni ugovori, da bi organ moral vsebinsko presojati predložene dokaze, npr. kazensko ovadbo in zahtevo za opravo preiskovalnih dejanj, saj bi s tem presegel svoje pristojnosti in okvir presoje, ki izhaja iz 24. člena ZBPP.

9. V zvezi z obširnimi navedbami, ki se nanašajo na sam sklep Specializiranega državnega tožilstva z dne 27. 8. 2015, sodišče tožniku pojasnjuje, da je sodišče presojalo zakonitost odločbe o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne pa zakonitosti navedenega sklepa, zato ugovori v tej smeri za odločitev niso relevantni.

10. Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

12. O predlogu za taksno oprostitev, ki ga je tožnik podal hkrati s tožbo, sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia