Jedro

Izdana odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne pomeni, da je bila prošnja utemeljena, ker je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena kot nujna, kar pa ne zahteva predhodno, temveč naknadno preverjanje pogojev upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v danem roku ni dopolnil, je organ za brezplačno pravno pomoč imel podlago za postopanje po četrtem odstavku 36. člena ZBPP in na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP za naložitev vrnitve prejete pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo ugotovil, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči ter da je dolžan vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 225,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vročitve te odločbe do plačila. V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 23. 10. 2012 odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Dodeljena je bila nujna brezplačna pravna pomoč, ker bi prosilec sicer lahko zamudil rok za vložitev tožbe. V odločbi je organ za BPP prosilca tudi pozval, da mora takoj ali najpozneje v 8 dneh navesti manjkajoče podatke in predložiti ustrezne listine o premoženjskem stanju v zvezi z vloženo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V roku za dopolnitev prošnje, ki se je iztekel 8. 11. 2012, prosilec prošnje ni dopolnil in tudi ni prosil za podaljšanje roka. Nepopolna vloga, katere pomanjkljivosti niso odpravljene, se po drugem odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrže. Ker prosilec prošnje ni dopolnil, organ za BPP ugotavlja, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neutemeljeno in jo mora vrniti.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da potrebuje brezplačno pravno pomoč in ima izkazano slabo premoženjsko stanje. Je brez premoženja in brez dohodkov. Ta negativna dejstva se ne dokazujejo. Navedel je podatke o svojem premoženjskem stanju – da premoženja nima. Izpolnil je vlogo za brezplačno pravno pomoč, ki je kot taka utemeljena in je tudi bila izdana pozitivna odločba. Zaradi navedenega je treba pravno pomoč dopustiti. Sodišče naj opravi obravnavo in izvede predlagane dokaze. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka. Hkrati je tožnik prosil za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in vztrajala pri navedbah iz izpodbijane odločbe ter povzela potek postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je ugotovitev organa za BPP, da je tožnik na podlagi odločbe z dne 23. 10. 2012 neupravičeno prejel brezplačno pravno pomoč in jo zato mora vrniti, pravilna. Podlago ima v podatkih spisa in določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

ZBPP v 43. členu določa, da je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek). O načinu in času vračila odloči organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo le-te (tretji odstavek).

Določbe o vračilu neupravičeno prejete pravne pomoči, ki je dodeljena kot nujna (tožniku je bila z odločbo z dne 23. 10. 2012 dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), vsebuje 36. člen ZBPP. Ta določba omogoča takojšnjo odobritev brezplačne pravne pomoči za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil. Nujna brezplačna pravna pomoč se odobri, ne da bi organ za BPP pred odločitvijo preverjal, ali prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev. Te pogoje preveri naknadno, na podlagi dokazil, ki jih mora prosilec predložiti takoj, najpozneje pa v 8 dneh. Če odobritev ni bila utemeljena, ali če prosilec v prej navedenem roku ne dokaže izpolnjevanje pogojev, je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno (četrti odstavek 36. člen ZBPP). Tedaj mora organ za BPP postopati po 43. členu ZBPP.

Ker je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožnik vložil 11. 10. 2012, nepopolna, je organ za BPP tožniku s sklepom z dne 11. 10. 2012 naložil njeno dopolnitev. Podlago za to je imel v 66. členu ZUP (po katerem po 34. člen ZBPP postopa pri obravnavanju prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči), ki določa, da mora biti vloga (to je tudi prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči) razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava oziroma mora imeti sestavine, ki jih določa zakon. ZBPP v 32. členu določa, katere podatke mora prošnja predvsem vsebovati. Organ za BPP je s sklepom z dne 11. 10. 2012 tožniku pojasnil, kako mora prošnjo dopolniti. Za to mu je določil 8 dnevni rok od prejema sklepa in ga opozoril, da bo prošnjo, če je ne bo v roku dopolnil, zavrgel. Na dopolnitev prošnje je bil tožnik opozorjen tudi v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 23. 10. 2012, hkrati z opozorilom, da nedopolnitev prošnje pomeni neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

Tožnik v tožbi ne zanika ugotovitve organa za BPP, da prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnil. Njegovo razlogovanje, da mu premoženjskega stanja ni treba dokazovati, ker premoženja nima, negativnih dejstev pa ni mogoče dokazovati, je zmotno. Tožnik bi moral dokazati svojo trditev v prošnji, da premoženja nima. Kako, s kakšno listino, bi to dokazal, ga je organ za BPP v sklepu z dne 11. 10. 2011 poučil. Sicer pa v prošnji niso manjkali le podatki o premoženjskem stanju, ampak tudi drugi podatki, ki jih je organ za BPP preciziral in njihovo predložitev naložil tožniku, ker jih sam ne more pridobiti. Tožnik se zato ne more sklicevati, da je vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnil in je kot taka utemeljena, saj vloga niti formalno ni bila popolna in sposobna za vsebinsko obravnavo. Izdana odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa tudi ne pomeni, da je bila prošnja utemeljena, ker je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena kot nujna, kar pa, kot je sodišče že pojasnilo, ne zahteva predhodno temveč naknadno preverjanje pogojev upravičenosti do dodelitve.

Ker tožnik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v danem roku ni dopolnil, je organ za BPP imel podlago za postopanje po četrtem odstavku 36. člena ZBPP in na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP za naložitev vrnitve prejete pravne pomoči. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka v primerih, da sodišče tožbo zavrne oziroma zavrže. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni posebej odločalo, ker se po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.