Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnega ZKZ najugodnejšega ponudnika napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena ZIZ), torej v postopku izvršbe pred pristojnim rednim sodiščem.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Murska Sobota odobrila domik kmetijskih zemljišč solastninski delež 1/2 parc. št. 1111 (v izmeri 70 a 28 m2), parc. št. 2222 (v izmeri 48 a 98 m2) in dela parcele št. 3333 (62 a, 71 m2), vse k.o. ... (ki se prodajajo v kompletu skupaj s stavbnim zemljiščem solastninski delež 1/2 dela parc. št. 4444, k.o. ... kot celota) po sklepu Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 22. 11. 2019 za kupca A. A. v skupni vrednosti 10.800,00 EUR. Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je kot drugostopni organ njeno pritožbo zavrnilo.
2. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je A. A. z vlogo z dne 22. 11. 2019 pri prvostopnem organu zaprosil za odobritev domika zgoraj navedenih kmetijskih zemljišč. Navedena zemljišča ne spadajo v zaščiteno kmetijo. Kupec je zaprosil za odobritev pravnega posla – domik nepremičnin najugodnejšemu ponudniku v skladu s 25. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Upravni organ je ugotovil, da so bile na javni dražbi dne 22. 11. 2019 predmet prodaje nepremičnine v lasti tožnice, najugodnejši ponudnik, ki je ponudil najvišjo ceno za predmetne parcele, pa je A. A. 3. V tovrstnih zadevah je naloga prvostopnega organa pri prometu s kmetijskim zemljiščem zgolj preveriti, ali vloga za odobritev pravnega posla izpolnjuje vse predpisane pogoje določene v 25. in 19. členu ZKZ. Upravna organa ugotavljata s sklicevanjem na zgoraj navedeno določila, da je treba zadevni vlogi ugoditi, pri čemer se v tem postopku v pravilnost izvajanja sodnega postopka javne dražbe v izvršilni zadevi ni mogoče spuščati.
4. Tožeča stranka v tožbi navaja okoliščine v zvezi z nastankom dolgovanega zneska in potekom izvršilnega postopka pred sodiščem. Zatrjuje določene nezakonitosti tega izvršilnega postopka tako v zvezi z njeno predkupno pravico kot v zvezi z obstojem dolga. Navaja, da je dolg v celoti poplačan, zato meni, da je izpodbijana odločba nična. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi in dodaja, da je v predmetnih postopkih naloga upravnega organa zgolj preveriti ali vloga za odobritev pravnega posla izpolnjuje vse predpisane pogoje, določene v ZKZ, ne more in ne sme pa se spuščati v presojo pravilnosti izvajanja sodnega postopka javne dražbe v izvršilni zadevi. V tem primeru namreč ne gre za sklenitev klasične pogodbe po pravilih obligacijskega prava, ampak za prodajo nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku, ki poteka pred pristojnim okrajnim sodiščem. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
6. Tožba je bila vročena v odgovor tudi A. A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki pa na tožbo ni odgovoril. 7. Tožba ni utemeljena.
8. Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Tudi 25. člen v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnega ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.
9. V obravnavani zadevi so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnega ZKZ najugodnejšega ponudnika napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Po neizpodbijanih ugotovitvah obeh upravnih organov predmetna zemljišča ne sodijo v zaščiteno kmetijo in ker tudi nobena druga z zakonom določena okoliščina iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere pravnega posla ne bi bilo mogoče odobriti, ni podana (in niti ne zatrjevana), je odločitev upravnih organov, da se predmetni pravni posel odobri, pravilna.
10. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. V tožbi navaja okoliščine, ki kažejo na to, da meni, da dolga, zaradi izterjave katerega je tekel predmetni izvršilni postopek, ni dolžna plačati, zatrjuje pa tudi kršitve pri teku izvršilnega postopka.
11. Kot je tožeči stranki pojasnil že drugostopni organ, so tovrstne okoliščine predmet obravnave v postopku izvršbe. Predmetni izvršilni postopek je tekel pred pristojnim sodiščem po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ta v sedmem odstavku 189. člena določa, da če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ali postopku zavezujočega zbiranja ponudb ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. O domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Nepravilnosti pri dražbi se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena ZIZ), torej v postopku izvršbe pred pristojnim rednim sodiščem.
12. V tem upravnem sporu pa je predmet presoje odobritev pravnega posla, o čemer je odločil prvostopni upravni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZKZ v zvezi s 25. členom ZKZ. Relevantna materialnopravna podlaga v predmetnem upravnem sporu se torej nanaša na vprašanje, ali so podane okoliščine, ki pomenijo oviro za odobritev pravnega posla in jih določa tretji odstavek 19. člena ZKZ. Po zgoraj obrazloženem te niso podane, zato je izpodbijana odločitev pravilna.
13. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 14. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, pa med tožnikom in tožencem ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Relevantno dejansko stanje v zadevi je dejstvo, da je bila predmetna nepremičnina prodana v izvršilnem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti najugodnejšemu ponudniku A. A., kar med strankama ni sporno, vse ostale okoliščine, ki jih tožeča stranka kot sporne izpostavlja v tožbi, pa se nanašajo na tek izvršilnega postopka, česar po zgoraj obrazloženem v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.